Maja Weiss, režiserka, "ki premika čas"
Metliška rojakinja Maja Weiss je sinoči prejela stanovsko nagrado za življenjsko delo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je sinoči v Slovenski kinoteki 12. podelilo stanovske nagrade na področju filmske in televizijske režije - Štigličeve nagrade - ter prvič nagrade papirnati avion za izjemen scenarij že realiziranega AV dela. Podelilo je tudi nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo režiserki in scenaristki Maji Weiss.
Nagrade papirnati avion za izjemen scenarij za že realizirano AV delo, prvič predvajano oz. priobčeno v letu 2025, so prejeli Urška Djukić in Maria Bohr za scenarij za film Kaj ti je deklica, Metod Pevec in Olga Michalik za film Ko pridem ven ter Nika Jurman in Ester Ivakič za film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Komisijo za podelitev nagrad papirnati avion v ožji sestavi so sestavljali Barbara Zemljič (predsednica), Darko Sinko in Blaž Završnik.
Nagrade Štigličev pogled za izjemno režijo, ki jih društvo vsako leto podeli najmanj dvema in največ petim režiserkam in režiserjem, ki ustvarjajo na področju filma in televizije, so prejeli Petra Seliškar za režijo filma Gora se ne bo premaknila, Urška Djukić za film Kaj ti je deklica, Kukla za film Fantasy, Metod Pevec za film Ko pridem ven in Anja Medved za film Ne pozabi me. Komisijo za podelitev nagrad Štigličev pogled so sestavljali Maja Prettner (predsednica), Slobodan Maksimović in Maja Weiss.
Maja Weiss, pionirka
Letošnjo dobitnico nagrade za življenjsko delo so v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk opisali kot avtorico, "ki premika čas". Njena več kot 35-letna ustvarjalna pot ne obsega le izjemnega opusa, temveč v zgodovini slovenskega filma pušča trajen pečat, piše v utemeljitvi.
Kot prva režiserka v samostojni Sloveniji je posnela celovečerni igrani film Varuh meje in vstopila v prostor, ki je bil tedaj izrazito domena moških. Njen prvenec je požel izjemen mednarodni uspeh.
Je tudi najbolj plodovita slovenska dokumentaristka. Dokumentarni film Cesta bratstva in enotnosti je bil na festivalu IDFA uvrščen med tri najboljše dokumentarne filme v tekmovalnem programu celovečernih digitalnih filmov, njena dela, nagrajevana in prikazana po vsem svetu vse od zgodnjih portretov do mednarodno odmevnih filmov, ustvarjenih s Tomom Križnarjem, pa so med drugim prejela nagrado Amnesty International.
Filmografija Weiss, ki je bila pri večini svojih filmov tudi scenaristka, obsega več kot 50 naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih in razkriva avtorico izjemnega razpona - od igranega psihotrilerja do intimnega eseja, od biografskega portreta do politično angažiranega dokumentarca, še piše v utemeljitvi, kjer je izpostavljeno tudi njeno pedagoško delo.
''Maja Weiss je pionirka, ne zato, ker je bila prva, temveč zato, ker za njo prostor ni bil več enak,'' so še zapisali v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
