Od nekdanje Jugoslavije do danes: Kaj smo v resnici izgubili, kaj pridobili
Izlet, ki je obudil spomine na mladost in čas, ki ga ni več.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izlet članov Društva invalidov Črnomelj v Rastoke in na Petrovo goro je bil več kot le druženje in obisk zanimivih naravnih ter zgodovinskih krajev. Ob pogledu na mogočni spomenik NOB, ki danes žalostno propada, so se obudili spomini na mladost, življenje v nekdanji Jugoslaviji in vrednote, ki so zaznamovale neko obdobje. Bralko Vladko Štrucl je pogled na ruševine spodbudil k razmisleku o tem, kaj smo skozi desetletja izgubili in kaj pridobili.
V svojem zapisu se spominja časov, ko so ljudje po njenem občutku bolj cenili delo, dano besedo, medsebojno pomoč in drobne radosti vsakdanjega življenja. Čeprav so živeli skromneje in imeli manj materialnih dobrin, se danes sprašuje, ali so bili zato tudi revnejši v širšem pomenu besede. Obenem poudarja, da preteklosti ne smemo idealizirati, saj so jo zaznamovale tudi krivice, napake in trpljenje. Osebni spomini so pomemben del našega doživljanja zgodovine, vendar ne morejo nadomestiti širšega in kritičnega pogleda nanjo.
Posebno mesto v njenem razmišljanju imajo vojne in njihove posledice. Za vsako izgubo so ljudje in družine, bolečina pa se lahko prenaša iz generacije v generacijo. Zato se ji zdi pomembno, da bi se družba končno odmaknila od nenehnih delitev na naše in njihove, zmagovalce in poražence ter leve in desne. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa se iz nje učimo in ohranimo spoštljiv spomin na umrle.
Propadajoči spomenik na Petrovi gori je zanjo tako več kot le ostanek nekdanjih idealov. Je opomin na minljivost političnih sistemov, simbolov in vrednot, pa tudi na to, da si ljudje ne glede na čas in okoliščine želimo predvsem miru, zdravja, varnosti, spoštovanja in dostojnega življenja. Ob tem izpostavlja tudi odgovornost do prihodnjih generacij: otrokom in vnukom bi morali zapustiti svet z manj zamerami in sovraštva ter z več razumevanja, poštenosti in človečnosti.
Izlet se je tako spremenil v potovanje v spomine in razmislek o tem, kaj v življenju zares šteje. Štrucl ob koncu poudarja, da za človekom ne ostanejo politični sistemi ali veliki spomeniki, temveč njegova dejanja, odnosi in dobrota, ki jo je pustil za seboj.
Celoten zapis bralke, v katerem obuja spomine na mladost, razmišlja o zgodovini in opozarja na pomen miru ter medsebojnega spoštovanja, dodajamo spodaj v priponki.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
