Ko siv beton zaživi v barvah – ustvarjalna zgodba s POŠ Bučka
Na Podružnični osnovni šoli Bučka so poletje 2026 obarvali z ustvarjalnostjo, sodelovanjem in dobro voljo. Dolgo, sivo betonsko škarpo ob šoli so se odločili spremeniti v barvito umetniško pripoved, ki bo polepšala šolsko okolico ter razveseljevala učence, zaposlene in mimoidoče. Zahteven likovni projekt je povezal različne generacije in dokazal, da lahko dobra zamisel, vztrajnost in skupno delo ustvarijo nekaj resnično posebnega.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Od prve zamisli do skrbno načrtovane poslikave
Zamisel o poslikavi betonske škarpe se je porodila iz želje, da bi šolsko okolico naredili prijetnejšo, živahnejšo in otrokom prijaznejšo. Sprva preprosta ideja je kmalu prerasla v obsežen ustvarjalni projekt, ki je zahteval temeljito načrtovanje, premišljeno organizacijo in veliko predanosti.
Pred nami je bil precejšen izziv – kar 23 metrov dolga in 1,3 metra visoka betonska površina, ki je ponujala skoraj 30 kvadratnih metrov prostora za ustvarjanje.
Prvi korak je bilo iskanje ustreznih likovnih motivov, pri katerem so dejavno sodelovali tudi učenci. Skupaj smo zbirali zamisli, raziskovali različne možnosti in razmišljali, kako posamezne motive povezati v skladno, razgibano in estetsko celoto. Želeli smo, da poslikava ne bi bila zgolj okras, temveč bi odražala otroško igrivost, domišljijo, vedoželjnost in ustvarjalni duh naše šole.
Že med načrtovanjem so učenci spoznavali, da za uspešno uresničitev zamisli niso dovolj le ustvarjalnost in izvirne ideje, temveč tudi sodelovanje, medsebojno usklajevanje in pripravljenost za iskanje skupnih rešitev.
Zahtevne priprave in ustvarjanje pod poletnim soncem
Preden smo lahko poprijeli za čopiče, nas je čakalo veliko pripravljalnega dela. Betonska površina je zahtevala ustrezno pripravo, saj je bilo treba zagotoviti primerno podlago za nanos barv. Pri tem nam je na pomoč priskočil tudi šolski hišnik Marjan, ki je poskrbel za temeljito pranje škarpe in tako pomembno prispeval k začetni pripravi zidu.
Priprava površine je bila eden zahtevnejših delov celotnega projekta. Poleg urejanja podlage je bilo potrebno skrbno načrtovati razporeditev motivov, določiti njihova razmerja in jih prenesti na veliko betonsko površino. Delo je zahtevalo natančnost, potrpežljivost in precej iznajdljivosti, saj se ustvarjanje na zidu močno razlikuje od risanja ali slikanja na papirju.
Poslikave smo se lotili julija 2026, med poletnimi počitnicami, ko so bile temperature že zelo visoke. Vročina in močno sonce sta predstavljala dodaten izziv, vendar nista omajala naše ustvarjalne vneme.
Ko so bile priprave končno za nami, je sledil najlepši del – slikanje. Z vsakim novim barvnim nanosom je sivi beton dobival živahnejšo podobo, izbrane zamisli pa so postopoma zaživele v vsej svoji barvitosti. Kljub napornemu delu je bilo ustvarjanje pravi užitek. Spremljali so nas smeh, sproščeni pogovori, medsebojna pomoč in veselje ob nastajanju nečesa, kar bo še dolgo krasilo našo šolo.
Ko se nekdanji učenci vrnejo v svojo šolo
Posebno vrednost projektu je dalo sodelovanje nekdanjih učenk in učencev naše šole, ki so se z veseljem odzvali povabilu in del svojih poletnih počitnic namenili ustvarjanju.
Pri poslikavi so pod mentorstvom učiteljice Maje Avbar sodelovali Patricija Pregrat, Anamarija Hočevar, Manca Pleterski, Tesa Senica, Alex Šimic in Bor Bobič.
Njihova pripravljenost za sodelovanje, ustvarjalnost, natančnost in vztrajnost so bile neprecenljive. Vsak je s svojim delom prispeval pomemben del k nastajanju celotne poslikave. Brez njihove zavzetosti in pomoči bi tako obsežen projekt težko uspešno izpeljali.
Ob tem nas je še posebej razveselilo spoznanje, da vezi, stkane v osnovnošolskih letih, ostajajo žive tudi pozneje. Vrnitev nekdanjih učencev v šolsko okolje, tokrat v vlogi ustvarjalcev, je projektu dodala posebno toplino in simbolno vrednost.
Šola namreč ni le prostor pridobivanja znanja, temveč tudi prostor odraščanja, prijateljstev, spominov in pripadnosti. Prav takšni trenutki nas spomnijo, kako pomembno vlogo imajo manjše podružnične šole pri povezovanju ljudi in ohranjanju pristnih medsebojnih odnosov.
Prijazne besede, spodbude in drobne pozornosti
Med ustvarjanjem nismo bili deležni le sončnih žarkov, temveč tudi številnih prijaznih besed in spodbud. Z zanimanjem so nas spremljali mimoidoči krajani, vzgojiteljice z otroki ter učiteljice, ki so se ustavljali ob nastajajoči poslikavi, občudovali naše delo in nas bodrili.
Njihovi nasmehi, pohvale in spodbudni odzivi so nam dajali dodatno motivacijo, še posebej v trenutkih, ko sta se zaradi vročine in dolgotrajnega dela že začeli oglašati utrujenost in potreba po počitku. Ob tem smo začutili, da naše ustvarjanje ne spreminja le podobe šolskega prostora, temveč vzbuja zanimanje in veselje tudi med krajani.
Za dobro počutje sodelujočih je poskrbela tudi naša šolska kuharica Verica Kovačič, ki nas je razveseljevala s hladno osvežitvijo in prigrizki. Njena pozornost je bila v vročih poletnih dneh še posebej dobrodošla, kratki odmori pa so postali priložnost za prijetno druženje in nabiranje novih moči.
Iskreno smo hvaležni vsem, ki so nas na kakršen koli način podprli. Njihova naklonjenost je bila dragocen opomnik, da se lahko tudi iz preproste zamisli razvije zgodba, ki povezuje širšo skupnost.
Več kot le poslikava – dragocena učna in življenjska izkušnja
Čeprav je bil prvotni namen projekta polepšati šolsko okolico, je njegova vrednost precej širša od končne likovne podobe.
Projekt je združil likovno ustvarjanje, izkustveno učenje, sodelovanje, prostovoljno delo in odgovoren odnos do skupnega prostora. Učencem je omogočil, da so s svojimi zamislimi dejavno sodelovali pri oblikovanju okolja, v katerem preživljajo pomemben del svojega otroštva.
Skozi načrtovanje so razvijali ustvarjalno mišljenje, občutek za likovno kompozicijo in barvno skladnost, hkrati pa spoznavali pomen vztrajnosti, odgovornosti ter spoštovanja različnih idej.
Takšni projekti imajo posebno pedagoško vrednost, saj presegajo meje učilnice in povezujejo šolsko znanje z resničnimi življenjskimi izkušnjami. Otrokom ponujajo priložnost, da vidijo, kako lahko njihova zamisel preraste v nekaj oprijemljivega, uporabnega in trajnega.
Poslikana škarpa je tako postala mnogo več kot le okrašena betonska površina. Je svojevrstna galerija na prostem, odsev otroške domišljije in dokaz, kaj vse lahko nastane, ko se ustvarjalna energija poveže s pripravljenostjo za skupno delo.
Barve, ki bodo še dolgo pripovedovale našo zgodbo
Ko danes pogledamo poslikano škarpo, ne vidimo le pisanih motivov in barv. V njej prepoznavamo ure načrtovanja, zahtevne priprave, trud ustvarjalcev, vroče julijske dni, sproščene pogovore in veselje ob vsakem dokončanem delu.
Na POŠ Bučka smo s projektom pokazali, da za pomembne spremembe niso vedno potrebni veliki posegi. Včasih zadostujejo dobra ideja, pogum, ustvarjalnost in ljudje, ki so pripravljeni združiti svoje moči.
Posebna in iskrena zahvala gre Patriciji Pregrat, Anamariji Hočevar, Manci Pleterski, Tesi Senica, Alexu Šimic in Boru Bobič, brez katerih bi projekt težko zaživel v takšnem obsegu. Zahvaljujemo se tudi šolskemu hišniku za pomoč pri pripravi betonske površine, kuharici Verici Kovačič za skrb in prijaznost ter vsem krajanom, vzgojiteljicam, otrokom in učiteljicam, ki so nas spodbujali in navdihovali. Hvala tudi našim učencem, ki so s svojimi zamislimi pomembno sooblikovali novo podobo šolske okolice.
Največja vrednost našega projekta ni le v tem, da je nekdaj siva škarpa dobila novo podobo, temveč predvsem v ljudeh, ki so jo pomagali ustvariti, in v občutku povezanosti, ki nas je spremljal od prve zamisli do zadnje poteze s čopičem.
Naš zid je dobil barve, naša šola novo podobo, vsi sodelujoči pa nepozabno zgodbo, na katero bomo še dolgo ponosni.
Kajti najlepše umetnine ne nastajajo le s čopiči in barvami, temveč predvsem z ljudmi, ki vanje vložijo svoj čas, trud in srce.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
