Slovenka ni mogla verjeti, kaj se ji je zgodilo
Evropska demokracija ni nekaj oddaljenega, kar se dogaja zgolj v Bruslju, ampak živi tudi v naših mestih v vseh in lokalnih skupnostih, v katerih imajo ljudje priložnost deliti svoje ideje in soustvarjati razprave o prihodnosti Evrope.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska unija spodbuja državljane in državljanke v vseh državah Evropske unije, da razpravljajo o vprašanjih, ki so jim pomembna. Poleg tega Evropska komisija organizira državljanske forume, v katerih so evropski državljani in državljanke vabljeni, da v živo razpravljajo o neki politični temi.
Ena od lokalnih ambasadork demokratičnega sodelovanja je tudi Majda Zavšek – Urbančič, diplomirana kmetijska inženirka, ki je bila 35 let kot sekretarka zaposlena v državni upravi. Posvečala se je različnim nalogam, med drugim kmetijskemu šolstvu, inšpekciji, naravnim nesrečam. »Ves čas, ne glede na to, na katero delovno mesto sem prišla, so me spremljale teme voda, zemlja, vojska in šola,« pravi dejavna upokojenka iz Laškega, ki je pred časom sodelovala v Evropskem državljanskem forumu. V zanimivem pogovoru nam je zaupala o tej edinstveni izkušnji.
Kako ste sploh začeli sodelovati v Evropskem državljanskem forumu?
To je bilo zelo nenavadno. Moram reči, da je šlo verjetno za naključje. Bila sem pred hišo, zalivala sem rože, jih reševala pred sušo, se jezila zaradi podnebnih sprememb. Po ulici je prišla gospa, ki se je začela pogovarjati z mano. Naenkrat mi je rekla, ali sem pripravljena izpolniti anketo. Najprej nisem bila najbolj navdušena, saj ponavadi ne sodelujem v anketah.
A je bila sogovornica tako prijazna, vljudna, da sem jo povabila v hišo. Potem sva skupaj izpolnili to anketo. Razložila mi je, kaj je Evropski državljanski forum, da zbira posameznike iz Laškega in Kopra ter da bom morda izbrana za sodelovanje v forumu v Bruslju. Čez nekaj časa sem dobila elektronsko pošto, da sem izbrana za sodelovanje.
Kakšen je bil vaš prvi odziv, ko ste bili povabljeni k sodelovanju, ste imeli kakšne pomisleke?
Najprej nisem vedela, ali gre res za sodelovanje v Evropskem državljanskem forumu. Gospa je bila res prijazna, vljudna, ampak teh anketarjev je veliko in jaz pred njimi praviloma zapiram vrata. V mojem primeru je bilo res naključje, naključno sva se srečali pred mojo hišo in moram reči, da mi ni bilo žal, da sem izpolnila to anketo. Ko sem bila izbrana, sem bila vesela. Da je zadeva resna, sem spoznala, ko sem se morala prijaviti za vozovnico za letalsko karto. Z letalom sem odpotovala v Bruselj. Prvi dan smo bili dopoldne še prosti, da smo se malo odpočili po potovanju, popoldne se je že začelo resno delo.
Kaj ste poslušali in o čem ste razpravljali?
Razpravljali smo o krepitvi demokracije in demokratične odpornosti. Prvi dan smo imeli plenarno zasedanje, na katerem smo poslušali uvodno predavanje direktorice za pravosodje in informiranje. Nato smo poslušali še predavanje direktorice za informacijsko tehnologijo. Potem smo imeli še razgovor s strokovnjaki. Drugi dan smo se posvetili delu v skupinah. Tretji dan smo imeli spet plenarno zasedanje, na katerem smo določili štiri stebre, na katerih zdaj gradimo.
Kaj vas je pri tej izkušnji najbolj presenetilo?
Zelo me je presenetilo, da se Evropska komisija močno trudi pridobiti mnenja navadnih državljanov, čeprav ima pod svojim okriljem zelo veliko strokovnjakov iz vseh evropskih držav. Ampak Evropska komisija želi vseeno slišati glas državljanov. Forum, v katerem sem sodelovala, je bil deveti, torej je bilo prej organiziranih že več takih forumov. Seznanjena sem bila, da so bile nekatere razprave iz preteklih forumov vključene v zakonodajne predloge Evropske komisije. Mislim, da je torej zelo velika možnost, da se državljani lahko tudi tako vključujemo v zakonodajne postopke s svojimi predlogi.
Pravite torej, da je bilo vaše mnenje slišano?
Da, moje mnenje je bilo slišano. Moram pa reči, da morajo znati sodelujoči v Evropskem državljanskem forumu zelo dobro zagovarjati svoja mnenja. V skupini, v kateri sem sodelovala, je bilo 150 udeležencev iz vseh 27 evropskih držav. Skupina je bila zelo heterogeno sestavljena. Približno trideset odstotkov sodelujočih je bilo mlajših od trideset let, nekaj udeležencev nas je bilo starejših. Sodelovali so tako predstavniki iz velikih kot iz manjših mest. Razporejeni smo bili v skupine po petnajst udeležencev in v teh skupinah smo potem razpravljali o posameznih zadevah. Vsaka skupina je morala pripraviti dva predloga, ki naj bi tvorila štiri stebre, ki sem jih omenila že prej. V svoji skupini, v kateri smo se posvetili demokratični odpornosti in kritičnemu mišljenju, sem ves čas zagovarjala znanje. A ne le znanje, ki ga pridobimo v šoli, temveč vseživljenjsko učenje.
Je bilo preprosto zagovarjati svojo idejo?
Svojo idejo sem morala zelo trdo zagovarjati. Naša skupina je bila zelo heterogena. Čeprav vsi niso podpirali moje ideje, sem opazila, da je bilo med udeleženci veliko spoštovanja. Dvakrat smo glasovali in dvakrat je sledilo izločanje. Ampak ta moj predlog o znanju je bil potem postal ena od točk prvega stebra, ki govori o vključevanju državljanov v del Evropske komisije.
Kaj ste pridobili s sodelovanjem v Evropskem državljanskem forumu?
Včasih, tudi v mladih letih, sem se veliko ukvarjala s filozofskimi zadevami, kot so demokracija, marksizem, berlinska šola in tako naprej. O omenjenih temah sem nekoč veliko brala. Mislila sem, da se ne morem naučiti ničesar več. A ko sem potem malo prespala, sem ugotovila, da je demokracija izredno odporna, da jo je treba graditi, da nam v bistvu omogoča sorazmerno lepo življenje. Omogoča nam mir. Zato se moramo vsi državljani truditi za ohranitev tega demokratičnega načina življenja.
Foruma smo se udeležili udeleženci iz različnih držav, zastopane so bile različne generacije. Nekateri so bili zelo mladi, stari morda šestnajst ali sedemnajst let, spremljali so jih starši ali spremljevalci. Ko sem se udeležila Evropskega državljanskega foruma, sem videla, kako lahko zelo različni ljudje ob upoštevanju spoštovanja, dialoga, neizključevanja naredijo velik korak naprej tudi pri temah, ki so si zelo nasprotujoče. Pogoj za to je upoštevanje teh omenjenih minimalnih standardov. To je kar precej vplivalo name in na moje razmišljanje.
Lahko torej tudi povsem navadni državljani vplivajo na dogajanje na evropski ravni?
Moje izkušnje udeležbe v tem forumu to potrjujejo. Priporočila bomo posredovali Evropski komisiji oziroma Svetu Evrope. Mislim, da lahko državljani s svojim aktivnim državljanstvom zelo veliko prispevamo k pripravljanju oziroma spremembi zakonodaje Evropske komisije.
Kaj bi dejali nekomu iz svojega kraja, ki meni, da je evropska politika preveč oddaljena ali preveč zapletena?
Evropska politika je res oddaljena in je res zapletena. Ustanove so precej oddaljene od navadnih ljudi. Vendar je možno z neko mero posluha in z nekimi vabili ter z neko dejavnostjo vsakega posameznika doprinesti k temu, da se stvari spremenijo tudi na evropski ravni. Tudi na ravni Evropske komisije lahko kaj spremenimo.
Bi k sodelovanju spodbudili, povabili tudi druge ljudi in sokrajane?
To sem že naredila v svojem ožjem krogu, družinskem in prijateljskem. O tem se že pogovarjamo. Podobno kot sem bila začudena jaz, so tudi družinski člani in prijatelji začudeni nad tem, da lahko državljani vplivamo na dogajanje na ravni Evropske unije. A ko se začnemo malo pogovarjati, vidimo, da je možno marsikaj. Objavo o svoji izkušnji sem objavila na Facebooku, imela je velik odziv. Verjetno bom v kakšni kavarni ali v kakšnem prostoru, namenjenem kulturi ali druženju, pripravila kakšen večer, na katerem se bomo pogovarjali o teh stvareh.
Da boste predstavili svojo izkušnjo in to, kako lahko vsak državljan vpliva na dogajanje?
Tako je. Teh povabil je verjetno veliko. Ljudi hočem predvsem spodbuditi, naj se odzovejo. Ne samo da gredo na volitve, ampak da se odzovejo tudi v civilni družbi.
Vsebino omogoča Evropska komisija
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.