OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tokrat objavljamo pravljico Žive Kastelic iz 6. a OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert z naslovom Dobri zmaj, ki nas popelje v domišljijski svet zmajev, prijateljstva in odkrivanja lastnih moči.

DOBRI ZMAJ

Živel je nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami mali zmajček Toni v tropu, ki se je imenoval Krvoločni goltanec. V tropu so bili vsi zlobni. Čisto vsi. Toda ne več za dolgo.

Nekega sončnega dopoldneva so šli na lov in prvič s seboj vzeli tudi Tonija. Ta je letel na koncu jate, na čelu pa je seveda letel vodja tropa – veliki krilec Vsemogočni. Z njim sta si bila neverjetno blizu. Nazadnje je Toni ubogo miško, ki se je zagozdila v sušno razpoko, ubil in njene organe prinesel na ogled Vsemogočnemu. Ta ga je nagradil s celim košem mrtvih muh. Ker mu je pri tem pomagala njegova najboljša prijateljica, zmajčica Lina, sta si nagrado razdelila.

Po dobri uri letenja so se ustavili na skali, da bi si odpočili in pomalicali. Po končanem govoru Vsemogočnega, v katerem je povedal, koga in kaj morajo ujeti, so spet vzleteli. Vodja je zagledal jato rac, ki jim je letela nasproti. Vzkliknil je, naj napadejo, in čisto vsi so ujeli najmanj tri race. Le Toni ni ujel niti ene. Ko je to izvedel Veliki krilec, je bil kar malo razočaran.

Leteli so naprej. Ko je Toni zagledal naslednjo jato, tokrat polno golobov, so jih popadli, a Toni spet ni ujel nobene. Tokrat je bil Vsemogočni resnično razočaran.

Kar naenkrat pa je Toni opazil jato lastovk – edinih bitij na svetu, ki se jih je Vsemogočni bal, saj so prinašale srečo. To je bila ena tistih stvari, ki jih je Vsemogočni sovražil. Toni je zavpil, da jih vidi, Vsemogočni pa je bil tako jezen, ker ga je njegov varovanec spet razočaral, da ga je zabrisal v morje.

Toni ni razumel ničesar, saj vodjevega strahu ni poznal. Nazadnje mu je njegov oče zavpil, kaj se je ravnokar zgodilo, in ker je bil Toni v takem šoku, niti leteti ni mogel. Bil je na robu obupa, jeze in razočaranja. Ni mogel verjeti, da ga je Vsemogočni zapustil samo zato, ker ni sledil njegovim ukazom.

Mislil je, da te zmaji, ki jim zaupaš, nikoli ne pustijo na cedilu in te ne sodijo po napakah, toda motil se je.

Brez trohice upanja je po dolgi poti, ki jo je preplaval v treh dneh in treh nočeh, stopal po sušnih tleh. V soncu je zagledal lesketajoči se trop na skali v obliki zoba. Spomnil se je na Lino ter na mamo in očeta. Ne sme jih razočarati! Pognal se je s polno silo v zrak, toda začelo je tako pihati, da ni mogel leteti. Vsak zmaj v tej deželi je imel nekakšno supermoč; Tonijeva se do sedaj še ni razkrila, prav tako pa tudi ne moč Vsemogočnega.

Zmajček je stopal je dalje in prišel do vrat, za katerimi se je raztezala vijugasta, z zlatimi ploščicami tlakovana potka z motivom zmaja, ki je vodila do tropa. Toni je povedal geslo, saj je Vsemogočni svoj trop skrbno zavaroval. Vendar pa geslo »slane palčke« ni delovalo in Toni ni mogel vstopiti. Ves razočaran je dojel, da je Vsemogočni iz močnega besa spremenil geslo.

Obupan se je sesedel na tla in tuhtal, kaj naj stori. V misli je bil tako zatopljen, da ni slišal, ko se je v bližnjem grmu nekaj premaknilo. Iz zmešnjave misli ga je zbudil nežen glasek. Šel je pogledat h grmu, v njem zagledal lastovko – in jo razumel! To je bila njegova supermoč! Povedala mu je novo geslo – »sladke bučke« – saj je slišala, ko ga je Vsemogočni sporočil stražarjema.

S polno mero samozavesti sta skupaj z lastovko poletela skozi na široko odprta vrata. Prispela sta pod obok, kjer je bila pisarna Vsemogočnega. Ko je slednji videl ptico, je prebledel. Od strahu je odletel iz tropa in od tedaj ga ni nihče več videl.

Naslednjega jutra se je Toni zbudil v svoji udobni postelji, nad njim pa so bili Lina in njegova ponosna starša. Ko jim je Toni opisal svojo pustolovščino, so mu povedali za supermoč, ki jo je imel Vsemogočni: to je bil neizmerno močan sunek vetra, ki je lahko pihal v neizmerljivo daljino. To je bil tisti veter, zaradi katerega Toni prej ni mogel leteti.

Toni je postal novi vodja tropa, ki se je preimenoval v Trop srečnih lastovk. Po poroki z Lino si je ustvaril družino, starša pa sta bila nanj zelo ponosna.

Kaj pa Vsemogočni? Njega ni videl nihče več. In tako so vsi živeli srečno do konca svojih dni.