Nato zagrozil: Zaradi takšnega napada bi lahko ukrepale vse članice
Nato opozarja, da bi lahko hud kibernetski napad sprožil 5. člen. Hekerji so napadli evropske trgovine in zaloge krvne plazme, Rusija pa zanika vpletenost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kibernetski napadi na evropsko infrastrukturo dobivajo novo varnostno razsežnost. Predsednik Natovega vojaškega odbora, admiral Giuseppe Cavo Dragone, je opozoril, da bi lahko resen napad na civilno infrastrukturo dosegel prag za sprožitev 5. člena severnoatlantske pogodbe, po katerem zaveznice napad na eno članico obravnavajo kot napad na vse.
Kot poroča britanski Times, je Dragone opozoril predvsem na nevarnost napadov, ki bi ohromili delovanje bolnišnic ali drugih ključnih storitev. Njegove izjave prihajajo po nizu incidentov v Evropi, kjer so hekerji vdrli v sisteme za upravljanje hladilnih naprav in na daljavo spreminjali njihove nastavitve.
Hekerji napadli trgovine, nato še ustanove za shranjevanje krvi
V zadnjih tednih so napadalci v najmanj devetih evropskih državah posegli v delovanje hladilnikov in zamrzovalnikov. Ponekod so temperaturo nastavili na več kot 50 stopinj Celzija, zaradi česar so trgovci morali zavreči velike količine hrane.
Po poročanju Reutersa je zadnji val napadov prizadel več kot sto evropskih trgovin. Še obsežnejši oktobrski napad na francoske hladilne sisteme je povzročil za več deset milijonov evrov škode.
Posebej skrb vzbujajoč je bil napad na tri francenske lokacije za shranjevanje krvne plazme. Kot poroča Associated Press, so hekerji poskušali močno zvišati temperaturo v hladilnih napravah, v katerih hranijo plazmo za transfuzije in proizvodnjo zdravil.
Varnostni sistemi so poseg pravočasno zaznali, zaposleni pa so zaloge zavarovali oziroma premestili. Francoske oblasti so potrdile, da plazma ni bila poškodovana in da oskrba bolnišnic ni bila prekinjena.
Ameriške oblasti so medtem v četrtek izdale posebno opozorilo o napadih na industrijske hladilne sisteme. FBI in ameriška agencija za kibernetsko varnost CISA sta opozorila, da lahko napadalci z izkoriščanjem ranljivosti v napravah, povezanih z internetom, povzročijo materialno škodo, uničenje zalog in celo nevarnost požarov.
Ali za napadi stoji Rusija?
Sume o ruskem ozadju napadov so okrepile trditve dveh proruskih hekerskih skupin, NoName057(16) in Z-Pentest Alliance, ki sta prevzeli odgovornost za napade na evropske hladilne sisteme. Njune objave so pozneje izginile, strokovnjaki pa njihovo verodostojnost še preverjajo.
Nekateri preiskovalci menijo, da način izvedbe ustreza delovanju skupin, povezanih z rusko državo. Drugi opozarjajo tudi na možnost neodvisnih napadalcev oziroma skupin iz drugih držav.
Kremelj vpletenost zanika. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je po poročanju Politica obtožbe označil za neutemeljene.
Evropske oblasti odgovornosti za napade še niso uradno pripisale nobeni državi.
Napadi se sicer umeščajo v širše obdobje evropskih varnostnih incidentov, med katerimi so tudi sabotaže, motnje satelitske navigacije in kibernetski vdori. Nato že dlje časa opozarja, da lahko takšne dejavnosti služijo destabilizaciji držav brez neposrednega vojaškega spopada.
Kdaj bi Nato lahko sprožil 5. člen?
Peti člen severnoatlantske pogodbe predstavlja temelj kolektivne obrambe. Zaveznice se z njim zavezujejo, da bodo pomagale članici, ki je doživela oborožen napad.
Nato že od leta 2014 priznava, da lahko tudi dovolj resen kibernetski napad doseže prag oboroženega napada. Odločitev je odvisna predvsem od njegovih posledic.
Med možnimi primeri so obsežna prekinitev oskrbe z elektriko, ohromitev bolnišnic, motnje v prometu ali napad na sisteme, od katerih je odvisna varnost prebivalstva. Pomembni so obseg škode, trajanje motenj in posledice za ljudi.
Dragone je po poročanju Timesa pojasnil, da sedanji napadi na trgovinske hladilnike še ne dosegajo tega praga. Napad z bistveno hujšimi posledicami za kritično infrastrukturo pa bi lahko zahteval drugačen odziv zavezništva.
Severnoatlantski svet bi v takšnem primeru presodil okoliščine in sprejel odločitev o kolektivni obrambi. Posamezne članice bi nato določile obliko pomoči, ki bi lahko vključevala kibernetske, obveščevalne, diplomatske ali vojaške ukrepe.
Nato je v svoji zgodovini 5. člen uporabil samo enkrat, po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.
Kaj bi takšen napad pomenil za Slovenijo?
Slovenija je kot članica Nata vključena v sistem kolektivne obrambe, zato so morebitni napadi na kritično infrastrukturo drugih članic pomembni tudi za njeno varnost.
Podobne ranljivosti obstajajo v energetskih omrežjih, zdravstvu, prometu, oskrbi s pitno vodo in drugih dejavnostih, ki uporabljajo računalniško vodene sisteme.
Po podatkih nacionalnega odzivnega centra SI-CERT so v Sloveniji lani obravnavali 6196 kibernetskih incidentov, kar je 35 odstotkov več kot leta 2024. Med pomembnimi tveganji izpostavljajo ranljivosti omrežnih naprav, prek katerih lahko napadalci dostopajo do notranjih sistemov organizacij.
Najnovejši evropski napadi kažejo, da lahko hekerji z razmeroma preprostimi posegi v slabo zaščitene naprave povzročijo posledice v fizičnem svetu. Prav meja med digitalnim vdorom in dejansko škodo za prebivalstvo postaja vse pomembnejša tudi pri Natovem presojanju varnostnih groženj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
