Šola za življenje: Mladi so pasivni, brez motivacije... V Metliki ne drži!
Projekt Evropske solidarnostne enote Šola za življenje je v Metliki pokazal moč mladinskega dela in učenja skozi prakso.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V času, ko pogosto poslušamo o pasivnosti mladih, pomanjkanju motivacije in zmanjšanem vključevanju v lokalno skupnost, je projekt Evropske solidarnostne enote Šola za življenje v Metliki pokazal drugačno sliko. Pokazal je, kaj se zgodi, ko mladim ponudimo prostor, zaupanje in možnost, da postanejo aktivni soustvarjalci svojega okolja.
Projekt je od junija 2025 do maja 2026 potekal pod okriljem Zavoda Metlika v Mladinskem centru Metlika, financiran pa je bil iz programa Evropska solidarnostna enota, enega ključnih evropskih programov za mlade. Program Evropska solidarnostna enota spodbuja prostovoljstvo, solidarnost, aktivno državljanstvo in vključevanje mladih v lokalno okolje. Mladim omogoča razvoj življenjskih kompetenc skozi konkretne projekte, ki odgovarjajo na potrebe skupnosti.
Skupaj s programom Erasmus+ danes predstavlja pomemben steber evropskih mladinskih politik, ki mladim ponuja priložnosti za neformalno učenje, mednarodno sodelovanje, razvoj kompetenc in aktivno participacijo v družbi.
Projekt Šola za življenje je nastal kot odgovor na zelo konkretne izzive lokalnega okolja. Mladi se po epidemiji vse pogosteje soočajo z zmanjšanim vključevanjem v društveno življenje, občutkom nepovezanosti s skupnostjo ter pomanjkanjem prostora, kjer bi lahko razvijali svoje ideje, kompetence in občutek pripadnosti.
Zato projekt ni bil zasnovan kot klasičen izobraževalni program, ampak kot proces učenja skozi prakso. Skupina mladih je skozi eno leto aktivno sodelovala pri prenovi in oživljanju Mladinskega centra Metlika ter ob tem pridobivala številne kompetence kot so organizacijske spretnosti, komunikacijske kompetence, podjetniško razmišljanje, praktična tehnična znanja, digitalne kompetence, sposobnost timskega dela in projektno načrtovanje in občutek odgovornosti do skupnosti.
Mladi niso bili zgolj udeleženci aktivnosti, ampak soustvarjalci projekta. Sodelovali so pri pripravi idej, organizaciji dela, promociji, komunikaciji, prenovi prostorov in izvedbi dogodkov.
Pomemben del projekta je predstavljalo tudi medgeneracijsko sodelovanje. V projekt so se vključili lokalni mojstri, podjetniki, arhitekti, prostovoljci in organizacije, ki so mladim predajali praktično znanje in izkušnje. Posebej pomembno je bilo sodelovanje z mladima arhitektoma Petrom Vukovičem in Karin Pušnik (STUDIOPEKA), ki sta pomagala soustvarjati razvoj prostora mladinskega centra.
Projekt je mladim približal tudi področja, ki jih formalno izobraževanje pogosto ne pokriva dovolj: osnove prenove in organizacije prostora, trajnostno razmišljanje, uporabo lokalnih materialov, ponovno uporabo predmetov, finančno pismenost ter sodelovanje z izvajalci in razvoj projektnega razmišljanja.
Sodelovanje s Podjetniškim inkubatorjem Bele krajine je mladim omogočilo vpogled v podjetništvo, razvoj idej in možnosti zaposlitvenih ter razvojnih priložnosti v lokalnem okolju.
Poseben poudarek projekta je bil namenjen tudi trajnosti in odgovornemu odnosu do prostora. Mladi so sodelovali pri delavnici Popravi in zamenjaj, urejanju okolice mladinskega centra, zasaditvi opraševalcem prijaznih rastlin in vzpostavitvi čutne poti. Pri izdelavi opreme za mladinski center so bili uporabljeni lokalni leseni materiali in trajnostne rešitve.
Pomemben del projekta je bilo tudi sodelovanje z lokalnimi mojstri in obrtniki, ki so mladim skozi praktične delavnice približali poklice, kot so električar, vodovodar in mizar. Gre za poklice, ki jim mladi danes pogosto namenjajo premalo pozornosti, čeprav postajajo v sodobni družbi vse bolj dragoceni.
V času hitrega razvoja umetne inteligence in digitalizacije se pogosto govori predvsem o tehnoloških poklicih, vendar prav praktična znanja ostajajo tista, ki jih nobena tehnologija ne more v celoti nadomestiti. Poklici, povezani z obrtjo, tehničnim znanjem, ročnimi spretnostmi in neposrednim delom v prostoru, bodo tudi v prihodnje ključni za delovanje družbe. Mladi so skozi projekt spoznali, da takšni poklici ne predstavljajo le zaposlitvene varnosti, temveč tudi pomembno življenjsko znanje, samostojnost in možnost ustvarjanja konkretnih rešitev v lokalnem okolju.
Projekt pa ni razvijal samo praktičnih kompetenc, ampak tudi ustvarjalnost in digitalna znanja mladih. Udeleženci so se skozi delavnice fotografije, videoprodukcije, grafičnega oblikovanja, Canva oblikovanja in ustvarjanja vsebin za družbena omrežja učili sodobnih digitalnih veščin, ki postajajo ključne kompetence sodobnega trga dela.
Pomemben del projekta je bilo tudi aktivno državljanstvo. Mladi so sodelovali pri okroglih mizah, prostovoljskih akcijah, medgeneracijskih srečanjih ter razpravah o participaciji mladih in evropskih vrednotah. Projekt je mladim dal občutek, da imajo glas in da lahko vplivajo na okolje, v katerem živijo.
Rezultati projekta danes niso vidni samo v prenovljenem prostoru Mladinskega centra Metlika. Vidni so predvsem v mladih ljudeh - v večji samozavesti, večji povezanosti, večji pripravljenosti za sodelovanje, večji ustvarjalnosti in večjem občutku pripadnosti skupnosti.
Projekt Šola za življenje je pokazal, kako pomembno vlogo imajo mladinsko delo, neformalno učenje in evropski programi pri razvoju kompetenc mladih ter pri ustvarjanju aktivne, vključujoče in povezane lokalne skupnosti.
V času, ko se pogosto sprašujemo, kako mlade obdržati v lokalnem okolju, je odgovor morda preprost: mladi potrebujejo občutek, da lahko soustvarjajo prostor, v katerem živijo. In prav to jim je projekt Šola za življenje omogočil.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
