FOTO: V zaledju Dobličice čistili jami, "nagravžno" delo opravili z zanosom
Jamarji Jamarskega kluba Novo mesto so minulo soboto čistili jami v zaledju Dobličice v Beli krajini
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tako so nadaljevali z drugo fazo ekološko čistilnega projekta »PROTEctUS – Čiščenje in varovanje jamskih habitatov za zaščito črnega močerila«. Očistili so dve najbolj onesnaženi jami, in sicer Tomažev prepad na Tanči gori in Brezno nad Frnikolo na Poljanski gori. Iz prvega so izvlekli 8,7 kubičnih metrov odpadkov, iz Brezna nad Frnikolo pa 300 litrov komunalnih odpadkov in 100 litrov različnih živalskih odpadkov.
Projekt je bil lani izbran kot najboljši na trajnostnem razpisu Obet za planet, ki ga razpisuje podjetje GEN-I. V zaledju omenjenega izvira naj bi bilo na podlagi podatkov Katastra jam 35 onesnaženih jam. Člani JKNM so lani še enkrat pregledali jame na tem območju in popisali stanje onesnaženosti, manj onesnažene jame (29 objektov) pa tudi že očistili.
Minulo soboto je na akciji sodelovalo 23 jamark in jamarjev, v dveh dneh pa so skupaj opravili kar 232 prostovoljnih ur. Oba spola omenjamo tudi zato, ker so še kako ponosni, da je bilo med 23 udeleženci kar 6 deklet, sposobnih dela tudi na večjih globinah.
»Gibalo napredka je lenoba«
Predpripravo za dviganje odpadkov so izvedli že v petek, 13. marca, ko je devet jamarjev postavilo in preizkusilo jeklenico ter električni vitel za dviganje. S tem vitlom so namreč imeli leta 2022 med čiščenjem Jame nad Rosenbrunom, zelo velike težave z neenakomernim navijanjem pletenice stalnim varnostnim izklapljanjem. Tokrat so vitel obesili na dvojna škripca, dvigali odpadke do 150 kg in pazili na samo navijanje pletenice. Nikakor pa niso mogli rešiti stalnega izklapljanja varnostne zavore. Modifikacijo je potem s preprostim posegom izvedel član kluba Uroš Mervič, ki je s pomočjo plastične vezice zmanjšal občutljivost varnostne zavore in hkrati ohranil njeno funkcijo v primeru, da upravljalec vitla tega ne bi ustavil, ko bi tovor prišel do vrha.
Je pa Mervič slikovito opisal svoj izum: »Gibalo napredka je lenoba,« kar bi nekoliko lepše zapisali, da so gibalo vseh izboljšav na delovnem mestu, praktična poenostavitev delovnih operacij.
V Tomaževem prepadu na Tanči gori je bilo toliko odpadkov, da so delo končali šele pozno popoldne, med različnimi mešanimi odpadki pa so prevladovali živalski odpadki (1,2 m3), sveče z bližnjega pokopališča ter različni odpadki zaviti v plastične vreče.
Z globine nekaj več kot 10 metrov so v 100 in 200 litrskih sodih odpadke dvignili na površje kar 73-krat. Živalske odpadke so ločili odvoz pa je prevzela Veterinarsko higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta Slovenije, enota Novo mesto. Ostali odpadki (7,5 m3) so bili predani Podcentru za ravnanje z odpadki Vranoviči, ki deluje v okviru JP Komunala Črnomelj.
Brezno nad Frnikolo je čistila ekipa petih jamark in jamarjev, ki so za dvig uporabili sistem žičnice. Delo so končali v treh urah in se potem pridružili ekipi pri Tomaževem prepadu. V jami so poleg komunalnih odpadkov našli tudi živalske odpadke. Brezno je še posebej občutljivo, saj je na dnu vodni sifon oziroma manjše jezero.
Novomeški jamarji bodo v naslednjih akcijah očistili še štiri jame v zaledju Dobličice. Naj za konec zapišemo besede vodje projekta PROTEctUS, vodilnega slovenskega raziskovalca onesnaženih jam v Sloveniji, dr. geografije in našega člana Jureta Tičarja, v posebni zahvali vsem udeležencem akcije: »Kljub milo rečeno ’nagravžnemu’ delu čiščenja in celodnevnemu garanju smo to delali z nekim posebnim zanosom in pozitivno energijo.
Bolj kot sem nas opazoval, bolj sem ugotavljal, kako je vsak izmed nas predan jamarstvu in ekologiji, predvsem pa tudi skupnemu delu v klubu. Tudi zato sem iz Bele krajine odhajal z močnim občutkom resničnega ponosa na nas in na to kar počnemo.«
Odraščanje družbe
Mateo Piljić se je JKNM pridružil lani, živi pa v Črnomlju. Čeprav pri samem projektu vseskozi aktivno sodeluje, se je tokratne akcije za spremembo udeležil le kot opazovalec, saj je bil zaradi višje sile zadolžen za čuvanje štirimesečne hčerke Karoline, s katero sta prišla na krajši ogled.
Mateo tako pravi, da se zadnja leta izboljšuje pogled prebivalcev na onesnaženje jam in okolja, še posebej to velja za mlajšo generacijo.
»Prepričan sem, da se tudi odgovorni na Občini Črnomelj zavedajo, da je črna človeška ribica še posebej ogrožena na 5 km² zaledja Dobličice zaradi divjih odlagališč in še posebej tudi zaradi kanalizacije in prekomernega gnojenja. Nedavno sem bil na neki okrogli mizi o tej problematiki. Jasno so povedali, da je izvedba kanalizacije na tako širokem in relativno redko poseljenem območju nemogoča, bodo pa to reševali z lokalnimi malimi čistilnimi napravami.
Kar pa se drugega onesnaževanja tiče, bo potrebno še marsikaj postoriti. Družba in neko okolje v zavedanju in ekološkem ravnanju počasi raste in še kako pomembne za to so tudi take čistilne akcije, predavanja o našem delu in tudi medijske objave o vsem tem.«
Kolektivni duh
Zdravko Bučar, predsednik JK Novo mesto: »Člani Jamarskega kluba Novo mesto smo prvo jamo očistili že leta 1992, do danes pa smo jih očistili že 33 in dvignili več kot 300 kubičnih metrov odpadkov, s tem, da jam v sklopu projekta PROTECctUS še ne prištevam. Imeli smo tudi nekaj večjih projektov, še posebej sodelovanje v akciji čiščenja Life Kočevsko. Po svoje je bilo prelomno tudi leto 2015, ko smo skupaj s krajani Vrbovca in na njihovo pobudo očistili ponorno jamo Mišnica in takrat prvič uporabili dvigalo z dvigalno roko in vitlom (HIAP), tako da smo danes sposobni tudi čiščenja večjih količin odpadkov.
Kljub vsemu pa potrebujemo dovolj številčno ekipo v jami. Danes je tukaj kar 23 članov JKNM, kar vam vse pove o naši največji prednosti. Tako pri čiščenjih kot tudi raziskovanju jam, saj je od teh 23 večina vrhunskih jamarjev.
Vsako leto organiziramo jamarski tečaj za katerega vlada zadnja leta vse večje zanimanje. In to je baza, pa ne le novi jamarji zadnjih desetih let, ampak številni člani, ki smo jamarji tudi že več kot 40 let. Klub ima 79 članov, od tega pa je aktivnih, se pravi takih, ki hodimo v jamo, kar 47. Vsak torek imamo sestanke, konec tedna akcije, tako da ves čas gojimo ta skupni duh in potem se nas lahko tudi na takih čistilnih akcijah zbere toliko.«
To vodo pijemo
Mitja Remih v širši novomeški okolici ni le poznan kot jamar, ampak tudi kot zavzet pripadnik Rdečega križa in udeleženec tekmovanj iz prve pomoči, krvodajalec, Krkin prostovoljec leta 2024 in tudi med jamarje je najprej prišel kot član ekipe prve pomoči na reševalni vaji in potem v osmih letih postal vrhunski jamar, reševalec in tudi inštruktor. Tokrat je vodil čistilno ekipo v Breznu nad Frnikolo, v kateri so našli več kosti različnih živali, tudi goved,a ter različne odpadke, med katerimi je bilo tudi zelo veliko razbitega stekla.
Mitja že vse življenje živi v mestu, je pa zanimivo njegovo razmišljanje: »Pred tridesetimi in več leti na deželi ni bilo organiziranega odvoza odpadkov in tudi ne odvoza kadavrov ob poginih. V mestih je to sicer bilo in so odpadke vozili na organizirana smetišča, ki niso bila ekološko nič manj sporna kot odmetavanje odpadkov v jame. Ne iščem opravičil, le želim razumeti. Mateo Piljić je lepo rekel, da družba počasi raste. Če bi ostali na enakem nivoju glede odmetavanja smeti, kot smo bili pred tridesetimi leti, bi danes bili povsem zasuti s smetmi.
Je pa nujno stare grehe sanirati, v hierarhiji odgovornosti za odmetavanje smeti pa je nekoč bil posameznik na koncu in država, lokalne skupnosti, ki se niso menile za to, na prvem, danes pa je obratno. Ker so sistemi odvoza odpadkov rešeni, je danes glavni neposredni krivec človek, ki odvrže odpadke v naravo.
Na dnu Brezna nad Frnikolo je sifon, voda. Kras je zelo občutljiv na onesnaževanje in ima slabo samočistilno funkcijo in vodo, ki pronica čez mrhovino, čez razpadajoče plastične in kovinske odpadke, čez različna odpadna olja in kaj vem kaj še, potem pijemo ali drugače uživamo.
Pot do večjega zavedanja pomena ekologije pa je po moje le v izobraževanju, osveščanju in učenju. Ljudje se počasi učimo in hitro pozabljamo, čeprav Belokranjci ne bodo nikoli pozabili PCB–ja in odvrženih kondenzatorjev v kraške vrtače v osemdesetih letih, ki so prišli na površje v izviru Krupe in naj bi sredi osemdesetih let postal glavni belokranjski vir oskrbe z vodo. In bi morali na vse to pomisliti tudi, ko se razmišlja o zavarovanju zaledja Dobličice in domovanja črne človeške ribice.«
Obet za planet
Novomeške jamarje je na čistilni akciji obiskala tudi sodelavka marketinga podjetja Gen-I Neža Šimenc, ki smo jo za vtis spustili v Tomažev prepad, kjer je pomagala pri čiščenju odpadkov. V pogovoru je povedala, da je bil lanski razpis drugi po vrsti in dodala, da jo veseli, ko vidi napredek pri vseh nagrajencih lanskoletnega trajnostnega razpisa Obet za planet.
Smo jo pa jamarji kar nekako presenetili: »Ko sem brala o čistilnih akcijah v jamah, si tudi približno nisem predstavljala, kako je to delo naporno, še posebej, ker sem lahko videla, kako je ekipa na dnu premetavala kamenje in prekopavala zemljo ter pobirala zakopane odpadke.
Presenetila me je količina živalskih odpadkov, sem pa izjemno navdušena nad profesionalno organizacijo čiščenja ter timskim delom tako velike ekipe jamarskih prostovoljcev.«
PROTEctUS kot model
Projekt PROTEctUS vodi Jure Tičar, ki je v pogovoru najprej poudaril, kako je pozitivno presenečen in zadovoljen nad številčno udeležbo članov kluba na vseh čistilnih akcijah kot drugo pa nad tem, kako sproti rešujemo izzive, ki se nam postavijo na pot, pri čemer je mislil začetne težave z električnim vitlom. »Po tem, ko smo očistili Tomažev prepad nas kot večje odlagališče čaka še Brezno ob cesti na Bistrico, v katerem naj bi bilo okoli 15 kubičnih metrov zelo različnih odpadkov in še nekaj manj onesnaženih jam.
»Sledilo bo še poročilo in s tem bodo glavne čistilne aktivnosti tega projekta zaključene. Vendar to ne pomeni tudi konec naših aktivnosti za zaščito narave in tukaj še posebej črnega močerila.
Odlagališče odpadkov v jamah predstavlja le en del ekološke obremenitve tega območja, nujno bo najti sistemske rešitve problematike odpadnih kanalizacijskih vod, smiseln pa bi bil tudi prilagojen režim oziroma upravljanje s škropivi in gnojili na tem območju. Poleg tega smo se novomeški jamarji že pogovarjali z Občino Črnomelj za nadaljevanje aktivnosti čiščenja jam.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
