Ko zamere postanejo breme: Odpuščanje je zdravilo brez stranskih učinkov
Zadnje Četrtkovo srečanje Univerze za starejše RIC Novo mesto v tem študijskem letu je bilo namenjeno razmisleku o odpuščanju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na zadnjem Četrtkovem srečanju Univerze za starejše RIC Novo mesto so se udeleženci posvetili temi, ki je aktualna v vseh življenjskih obdobjih – odpuščanju. Predavanje in pogovor je pripravila članica univerze Elizabeta Vardijan, ki je izpostavila, da odpuščanje ni le dejanje do drugih, temveč predvsem darilo samemu sebi.
Uvodoma je opozorila na zanimivost slovenskega jezika, kjer ima beseda odpuščanje dva pomena. Medtem ko mlajše generacije pogosto poznajo odpuščanje v povezavi z izgubo zaposlitve, se je srečanje osredotočilo na odpuščanje v medosebnih odnosih.
Kot je poudarila predavateljica, ljudje skozi življenje neizogibno doživljamo kritike, nesporazume in prizadetosti. Te lahko prerastejo v zamere, ki jih pogosto nosimo s seboj dolga leta. Mnogokrat se zgodi, da oseba, ki naj bi nas prizadela, sploh ne ve za našo bolečino, medtem ko sami ostajamo ujeti v negativna čustva, ki škodujejo predvsem nam.
''Kdor ne odpušča, ostaja jetnik bolečine in zamer,'' je bila ena osrednjih misli srečanja. Udeleženci so razmišljali o tem, kako pomembno je sprejeti različnost ljudi, razumeti njihova izhodišča in se zavedati, da nas prav različnost bogati ter širi naša obzorja.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi odpuščanju samemu sebi. Pogosto si ljudje očitajo odločitve iz preteklosti in se obremenjujejo s tem, česar ne morejo več spremeniti. Predavateljica je opozorila, da smo v določenem trenutku ravnali po najboljšem vedenju in prepričanju, zato si zaslužimo tudi razumevanje in prijaznost do sebe.
Odpuščanje po njenih besedah ne pomeni pozabiti ali opravičevati storjenih dejanj, ampak sprejeti svojo bolečino ter se osvoboditi vloge žrtve. Je priložnost, da jezo in sovraštvo nadomestimo z razumevanjem, sočutjem in ljubeznijo.
Pogovor, ki je sledil predavanju, je pokazal, da je tema med udeleženci še kako živa. Delili so svoje izkušnje in razmišljanja, hkrati pa že snovali predloge za vsebine prihodnjih srečanj.
Ob zaključku študijskega leta so se ob kavici in domačih dobrotah zahvalili sodelavkama Agnieszki in Aniti za njun prispevek k prijetnemu vzdušju in uspešnemu delu Univerze za starejše. Srečanje so sklenili z željo po novih znanjih, druženjih in izzivih, ki jih bodo čakali jeseni.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.