FOTO: Ko zelišča povežejo naravo, ljudi, izročilo in prihodnost podeželja
Zadnjo majsko soboto so v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu pri Škocjanu pripravili dogodek Diši po zeliščih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dogodek je organizirala Skupnost Herbalist, privabil pa je ljubitelje narave, zeliščarstva, ljudskega izročila, lokalne ponudbe, trajnostnega podeželja in vse tiste, ki v rastlinah ne vidijo le zelenja ob poti, temveč tihe spremljevalke človekovega življenja.
Zeliščarski center je zaživel kot prostor učenja, druženja, izmenjave in navdiha; kot kraj, kjer se je znanje prednikov srečalo s sodobnimi vprašanji človeka, ki znova išče stik z naravo, s skupnostjo in samim seboj. V Zagrad so prišli strokovnjaki, zeliščarji, lokalni ponudniki, ustvarjalci, družine, otroci, obiskovalci iz bližnje in širše okolice ter vsi, ki jih zanima bolj povezan, naraven in odgovoren način življenja.
Med stojnicami, predavanji, delavnicami in pogovori se je oblikovalo posebno vzdušje: toplo, vključujoče, domače in hkrati polno zavedanja, da zeliščarstvo ni nekaj obrobnega, temveč pomemben del kulturnega, naravnega in razvojnega utripa prostora.
Sobotni dan je bil namenjen spoznavanju zelišč kot uporabnih rastlin z več vidikov uporabe in delovanja. Bil je povabilo k razumevanju njihove širše vloge v vsakdanjem življenju, kulturi, dediščini, zdravem načinu življenja, lokalnem gospodarstvu in razvoju podeželja.
Dogodek je pokazal, da zeliščarstvo ni le ostanek preteklosti, temveč živo, aktualno in dragoceno znanje, ki se lahko smiselno povezuje s sodobnimi potrebami človeka: z željo po kakovostnejšem življenju, večji samooskrbi, spoštovanju narave, ohranjanju kulturne dediščine in ustvarjanju novih priložnosti na podeželju.
Zeliščarstvo kot živa dediščina prostora
Osrednje sporočilo dogodka je bilo jasno: zeliščarstvo močno presega poznavanje posameznih rastlin. Je način opazovanja sveta. Je poslušanje prostora. Je tiha vez med človekom, rastlino, zemljo in skupnostjo.
Zelišča so človeka spremljala skozi stoletja. Bila so v kuhinji, v shrambah, v skrinjah naših babic, v samostanskih vrtovih, na travnikih, ob poteh, v gozdu in ob hišnem pragu. Spremljala so rojstva, praznovanja, bolezni, delo na zemlji, molitve, obrede, vsakdanje skrbi in majhne trenutke tolažbe. Bila so del prehrane, nege, ljudskega zdravilstva, običajev in pripovedi.
V njih se je shranjevalo znanje, ki pogosto ni bilo zapisano v knjigah, temveč v rokah, vonju, izkušnji in spominu.
V slovenskem prostoru imajo zelišča posebno mesto. Povezana so z domačimi vrtovi, travniki, gozdovi, kmečkimi znanji, samostanskimi izročili, ljudskimi zgodbami in praktičnimi načini skrbi za dobro počutje. Zato je bil Zeliščarski dan tudi poklon temu znanju, ki se je dolgo prenašalo z opazovanjem, pripovedjo, delom, izkušnjo in spoštovanjem do narave.
Dogodek je obiskovalce povabil, da rastline pogledajo širše. Ne le kot osnovo za čajno mešanico, mazilo, hidrolat ali začimbo, temveč kot nosilke zgodb, simbolov, lokalne identitete, spomina in izkušenj generacij. Vsaka rastlina ima svoj čas, svoj vonj, svoj prostor in svojo pripoved. In prav v tem je moč zeliščarstva: uči nas potrpežljivosti, pozornosti in spoštovanja do tistega, kar raste počasi, tiho in vztrajno.
Dan, ki je govoril v jeziku vonjev, okusov in dotikov
Celodnevni program je ponujal vsebine za različne generacije in različne stopnje predznanja. Obiskovalci so lahko prisluhnili predavanjem, sodelovali v praktičnih in ustvarjalnih delavnicah, spoznavali lokalne ponudnike, si ogledali Zeliščarski center JV Slovenije, izmenjali sadike in semena, se srečali z gozdno terapijo ter spregovorili z ljudmi, ki zeliščarstvo živijo v praksi.
Posebna vrednost dogodka je bila njegova raznolikost. Program je združeval predavanja o kulturnem in dediščinskem pomenu rastlin, čajnem mojstrstvu, beli omeli, zeliščnem sloju v gozdu, zdravilnih rastlinah, sonaravni skrbi za drevesa, medu, destilaciji aromatičnih rastlin, gozdni terapiji in otroškem ustvarjanju.
Lokalna ponudba kot srce trajnostnega podeželja
Zeliščarski dan JV Slovenije je bil pomemben tudi kot prostor predstavitve lokalnih ponudnikov, rokodelcev, pridelovalcev, društev in ustvarjalcev, ki delujejo v povezavi z naravo, zelišči, domačimi izdelki, literaturo, izobraževanjem in trajnostnim načinom življenja. Takšni dogodki imajo za lokalno okolje posebno vrednost, saj krepijo prepoznavnost kraja, spodbujajo sodelovanje med ponudniki, odpirajo nove možnosti povezovanja in obiskovalcem približajo bogastvo domačega znanja.
Zaključek Zeliščarske akademije 2026
Poseben, slovesen pomen je imel dogodek tudi zaradi zaključka Zeliščarske akademije 2026. Podelitev diplom in potrdil 32 udeležencem 200-urnega poglobljenega izobraževanja je bila eden najmočnejših trenutkov dneva. Zeliščarska akademija ima pomembno vlogo pri prenosu znanja, saj udeležencem omogoča, da zeliščarstvo spoznavajo celostno, premišljeno in odgovorno.
V času, ko se zanimanje za naravne pristope, samooskrbo in kakovostno življenje povečuje, je še posebej pomembno, da se znanje o rastlinah prenaša strokovno, spoštljivo in z zavedanjem, da je narava dragocen, a občutljiv prostor. Podelitev diplom je tako predvsem simbol nadaljevanja poti. Udeleženci akademije tako nadaljujejo samostojno in skupno pot predvsem z spodbudo, da znanje uporabljajo, razvijajo in delijo naprej: v svojih družinah, lokalnih skupnostih, društvih, vrtovih, delavnicah, izobraževanjih in vsakdanjem življenju.
Kot je poudarila ustvarjalka programa in vodja izobraževanja Marija Komatar, je zgodba, ki je nastala med udeleženci, šele začetek. Preplet znanja, izkušenj, ustvarjalne energije in medsebojnega zaupanja odpira prostor za nadaljnje povezovanje, poglabljanje in razvoj novih poti. V takšnem okolju ni nenavadno, da se rojevajo tudi inovativni produkti, saj nastajajo iz prostora odličnosti, etičnosti, ustvarjalnosti in sodelovanja.
Zelišča kot most med preteklostjo in prihodnostjo
Dogodek Diši po zeliščih v Zeliščarskem centru JV Slovenije je pokazal, da imajo zelišča posebno moč. Povezujejo generacije, kraje, znanja in vrednote. Na eni strani nas vračajo k izročilu, k izkušnjam prednikov, k poznavanju domačega okolja in k preprostemu opazovanju narave. Na drugi strani pa odpirajo vprašanja prihodnosti: kako razvijati trajnostno podeželje, kako krepiti lokalno ponudbo, kako izobraževati mlajše generacije, kako varovati naravo in kako živeti bolj povezano s prostorom.
Zeliščarstvo je predvsem znanje, ki ga lahko uporabljamo za sedanjost ter tudi za prihodnost. V njem se prepletajo skrb za zdravje, kulturna identiteta, lokalni razvoj, okoljska odgovornost, skupnostno življenje in osebna umiritev. Prav zato so takšni dogodki pomembni tako za ljubitelje zelišč, kot za širšo skupnost. Opominjajo nas, da je narava prostor, iz katerega rastemo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
