Bodo Britanci na novo pisali zgodovino: je bil kralj Verica v resnici žensk
Kralj Verica, ki je Rim prepričal, naj leta 43 našega štetja napade Britanijo, bi lahko bil ženska.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Njegov vpliv je zaznamoval prihodnost Britanije. Kralj Verica, voditelj Atrebatov v prvem stoletju našega štetja, je rimsko cesarstvo prepričal o vojaškem posegu na otoku. Toda nova teorija, ki temelji na arheoloških raziskavah, bi lahko spremenila pogled na to zgodovinsko dogajanje: kaj če je bil Verica v resnici ženska?
To domnevo v knjigi Caratacus: Great King of Britain predstavlja Miles Russell, vodja arheoloških izkopavanj na Univerzi v Bournemouthu. Med raziskovanjem je opozarjal na pomembno vlogo žensk v prazgodovinskih družbah. Zdaj s ponovnim premislekom o spolu Verice odpira vprašanje, ki zadeva enega ključnih trenutkov britanske zgodovine.
»Da je bil Verica moški, so domnevali zaradi patriarhalne miselnosti zgodovinarjev antike iz 19. stoletja. To je bistveno, saj brez Verice verjetno ne bi bilo invazije.«
Verica in vpliv na rimsko odločitev
Verica je vladal plemenu Atrebatov. Po smrti vladarja Kunobelina in vzponu Karataka na oblast je bil izgnan ter se je zatekel k cesarju Klavdiju v Rim. Verica je Klavdija prepričal o prečkanju Rokavskega preliva in rimske čete so leta 43 našega štetja pristale na območju današnjega Kenta. Rimljani so nato prevzeli nadzor nad več deli današnje Anglije, med drugim nad območjema Hampshira in zahodnega Sussexa.
Po arheologovih besedah je bila navzočnost Verice med četami »ključna za uspeh podviga, saj je zagotavljala taktične informacije in pomembno podporo na terenu«.
Slaboumni cesar Klavdij
Rimski zgodovinar Dion Kasij je cesarja Klavdija opisoval kot slaboumnega in neučinkovitega vladarja, na katerega naj bi pogosto vplivale ženske in osvobojenci. Russell meni, da bi se domneva o Verici kot ženski ujemala s takšnim prikazovanjem cesarja. »Zgodba, da se je Klavdij nečesa lotil zgolj zato, ker ga je za to prosila ženska, se popolnoma ujema s klišejem o podrejenem cesarju, ki mu vladajo ženske,« pravi.
»Menim, da je ta podoba očitno ženska«
Nova teza temelji na več argumentih. Eden od njih je po arheologovem mnenju ime: latinska imena, ki se končajo na črko »a«, praviloma označujejo ženske. Poleg tega je na kovancih, odkritih med izkopavanji, napis »rex«. Članek Russellovo razlago povzema tako, da ta oznaka v nasprotju z izrazoma »regis« za kralja in »regina« za kraljico ne bi določala spola. To je sicer malo za lase privlečena razlaga.
Russell ponuja tudi ikonografsko razlago. Na kovancih iz časa vladanja Kunobelina in Karataka so bile praviloma upodobljene moške figure. Na kovancih iz Veričevega obdobja pa naj bi bila gola ženska na konju. »Menim, da je ta podoba očitno ženska. To bi lahko pomenilo, da so Verico takrat dojemali tako.«
Teorija, ki ji primanjkuje dokazov?
Nova razlaga seveda sproža polemike. Profesor Roger Tomlin, arheolog in strokovnjak za prevajanje latinskih besedil, pritrjuje Russellovemu argumentu o izvoru imena. Precej bolj zadržan pa je do njegove razlage napisa »rex«.
»Rimljani so seveda razlikovali med kraljicami in kralji, toda Russell mora z drugimi primeri dokazati, da so z izrazom ‘rex’ označevali oba spola.«
Podobno skeptična je arheologinja Daphne Nash Briggs. Opozarja na obstoj kovancev, na katerih je Verica upodobljen kot moška figura na konju; nekatere upodobitve naj bi prikazovale celo adamovo jabolko.
Russell kljub pomislekom ostaja miren in pozdravlja razpravo. »Mislim, da bi bilo dobro, če bi moja teza spodbudila debate in razprave. Ta enostranska različica zgodovine se ohranja že tako dolgo, da se mora nekaj spremeniti.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
