Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ljudje ob Kolpi
Čas branja 4 min.

Zofija Haring: Ženska, ki je ohranjala belokranjsko dediščino


dolenjski-list
Boris Grabrijan
20. 11. 2026, 09.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Zofija Haring je v Črnomlju zbirala ljudsko dediščino, podpirala umetnike in v svojem domu gostila pomembne kulturne osebnosti.

zofija-haring
splet
Fotografijo Zofije in Olge Haring ter Hermine Fuks v veži Viniškega dvorca je posnel dr. Sadnikar, eden prvih imetnikov fotoaparata v Sloveniji (fotografija je last družine Sadnikar)

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Njen dom, znan kot Viniški dvorec, je bil pomembno zbirališče belokranjskih narodnjakov, umetnikov in izobražencev. Zofija Haring je zbirala narodne vezenine, pisanice in druge predmete ljudskega izročila ter podpirala kulturno življenje Bele krajine.

Zgodovina kraja ni zapisana le v pomembnih dogodkih in stavbah, temveč tudi v življenjskih zgodbah ljudi, ki so s svojim delom zaznamovali okolje. Med takšnimi osebnostmi Bele krajine je bila tudi Zofija Haring, rojena Kapelle, ki je konec 19. in v začetku 20. stoletja pomembno prispevala k ohranjanju ljudske dediščine in narodnega življenja v Črnomlju.

Rodila se je najverjetneje 21. septembra 1843 v Črnomlju, umrla pa 19. novembra 1929 v istem kraju. Bila je zbirateljica narodnih vezenin, belokranjskih pisanic in drugih predmetov ljudskega izročila, narodna delavka ter mecenka umetnikov. Njen dom je bil prostor srečevanja ljudi, ki so soustvarjali kulturno in družabno življenje Bele krajine.

Oče ji je približal ljudsko izročilo

Zofija je izhajala iz družine Janeza (Johanna) Kapelleja, črnomaljskega meščana, ki se je pozneje preselil v Metliko. Čeprav ni imel formalne izobrazbe, se je zanimal za domače običaje in njihovo ohranjanje. Zapisal je opisa Jurjevanja v Črnomlju in kresovanja v Metliki, ki ju je objavil v časopisu Carniolia. Njegovo zanimanje za ljudsko izročilo je verjetno vplivalo tudi na Zofijin odnos do kulturne dediščine.

Poročila se je s Teodorjem Haringom. Po navedbah, ki jih navaja avtor zapisa, poroka naj ne bi bila njena svobodna izbira. Teodor se je pozneje zaradi finančnih težav in dolgov odpravil v Ameriko ter družino pustil v težkem materialnem položaju. Hčerke Olge, ki se je rodila po njegovem odhodu, ni nikoli spoznal.

Preberite še

Zofija je v Črnomlju veljala za premožnejšo zemljiško posestnico. Pri premoženjskih in poslovnih zadevah ji je sprva pomagal oče, pozneje pa je pomemben vir prihodkov predstavljalo oddajanje stanovanj v njeni hiši. To ji je omogočalo stike z različnimi uradniki, učitelji, umetniki in drugimi izobraženci.

zofija-haring
Splet
Suhi most

Viniški dvorec – prostor srečevanja

Hiša, ki jo je podedovala po očetu, je stala na območju Na suhem mostu, kjer je nekoč potekal prekop pred mestnim obzidjem. Znana je bila tudi kot Viniški dvorec. V času Zofijinega življenja je postala pomembno zbirališče narodno zavednih Belokranjcev in izobražencev, ki so službovali ali ustvarjali v Črnomlju in okolici.

Med njenimi obiskovalci so bili pravnik Fran Ogrin, okrajni glavar Martin Malnerič, slikarja Maksim Gaspari in Ferdo Vesel, veterinar dr. Josip Nikolaj Sadnikar, adlešiški nadučitelj, narodopisec in publicist Božo Račič – Kume ter črnomaljski nadučitelj Franc Šetina, prvi predsednik črnomaljske podružnice Ciril-Metodovega društva. Obiskoval jo je tudi dr. Juro Adlešič, poznejši ljubljanski župan.

Posebno pomemben je bil dr. Josip Nikolaj Sadnikar, veterinar in zbiratelj umetnin ter starin iz Kamnika. Prav on naj bi Zofijo spodbudil k zbiranju starin, narodnih vezenin in tekstilnega ljudskega izročila. Njegovi potomci še danes skrbijo za družinsko muzejsko dediščino v Kamniku.

Viniški dvorec je obiskala tudi ruska etnomuzikologinja Jevgenija E. Linjova, ki je raziskovala belokranjsko ljudsko glasbeno izročilo. Tam se je srečala z učiteljico Poldko Bavdek, ki je pomagala pri zbiranju ljudskih pevcev, in pravnikom Jurom Adlešičem. Ta ji je asistiral pri snemanju ljudskega petja na voščene valje v bližnjem hotelu Lackner. Zofijin dom je bil tako povezan tudi z zgodnjim znanstvenim dokumentiranjem slovenske ljudske glasbe.

zofija-haring
Splet
Haringova hiša danes

Življenjska zgodba, zaznamovana z negotovostjo

Med ljudmi, ki so bili Zofiji posebej blizu, je bil zdravnik dr. Janez Pustotnik iz Ljubljane, ki je dalj časa živel in deloval v Črnomlju. Po pripovedovanju naj bi se zbližala, zdravnik pa naj bi jo celo snubil. Zofija njegove ponudbe domnevno ni mogla sprejeti, saj ni vedela, kaj se je zgodilo z možem, ki je odšel v Ameriko in se ni več vrnil.

Pustotnik je Zofiji in njeni hčerki Olgi omogočil več obiskov Ljubljane. Po njegovi smrti je Zofija podedovala del njegovega premoženja. Po pripovedovanju naj bi pohištvo in druge predmete v Črnomelj pripeljali s kar štirimi vozovi.

O Zofijini formalni izobrazbi ni zanesljivih podatkov, vendar je v tedanjem okolju veljala za izobraženo in razgledano žensko. Tudi hči Olga si je želela pridobiti izobrazbo. Pri ljubljanskih uršulinkah se je nameravala izšolati za učiteljico, vendar je morala zaradi zdravstvenih težav šolanje opustiti. Pozneje je oslepela.

Zofija in Olga sta izstopali tudi po svoji zunanji podobi in izbranem oblačenju. Oblečeni sta bili imenitneje kot večina drugih meščank, po tedanjem izrazu kar »po grajsko«.

Predsednica ženske sekcije Ciril-Metodovega društva

Zofijino delovanje ni bilo omejeno na zasebno zbiranje in gostiteljstvo kulturnih srečanj. Aktivno se je vključila tudi v organizirano narodno in društveno življenje.

Črnomaljska podružnica Ciril-Metodovega društva je bila ustanovljena z odlokom okrajnega glavarstva 21. marca 1887 in je sprva delovala kot moško društvo. Žensko sekcijo so ustanovili 8. oktobra 1892, njena prva predsednica pa je postala Zofija Haring. Funkcijo je opravljala do leta 1906. Podružnica je v času delovanja štela od 41 do 77 članov.

Njeno delo in prizadevanja za ohranjanje ljudske dediščine so cenili v Črnomlju in širšem slovenskem prostoru. Ob osemdesetletnici je prejela pomembno priznanje, diplomo Probude, ki jo je oblikoval Božo Račič – Kume. Ob tej priložnosti so se ji poklonili tudi črnomaljski meščani, ki so se zbrali v njenem domu.

Ko je 19. novembra 1929 umrla, so jo številni Črnomaljci pospremili na zadnjo pot. O njeni pomembni vlogi je poročal tudi časnik Jutro.

Posebno dragocen dokument časa je fotografija Zofije in Olge Haring ter Hermine Fuks v veži Viniškega dvorca. Posnel jo je dr. Sadnikar, eden prvih imetnikov fotografskega aparata na Slovenskem. Fotografija je danes v lasti družine Sadnikar.

Zofija Haring je bila veliko več kot zbirateljica ljudskega blaga. Njen dom je bil prostor srečevanja, izmenjave idej in ohranjanja narodnega izročila. S povezovanjem domačega kulturnega okolja s širšim slovenskim prostorom je pomembno prispevala k temu, da je belokranjska dediščina dobila svoje mesto tudi v strokovnem in kulturnem življenju tedanjega časa.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.