· Kultura

V vitomarški večnamenski dvorani so se minulo nedeljo znova srečali ljudski pevci in godci iz prijateljskih sosednjih društev.

· Kultura

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

· Kultura

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

· Kultura

Pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi je ob svojem začetku delovanja, leta 1996, štel več kot dvajset pevk in pevcev. Nekateri so odšli, drugi spet prišli. Ženski zbor omenjenega društva danes, po osemindvajsetih letih rednega delovanja, šteje trinajst članic. So različnih starosti, najstarejša pevka jih ima štiriinosemdeset, najmlajša, ki jim priskoči na pomoč, pa je po letih še mlada, saj se je nedolgo nazaj komaj omožila.

· Portret tedna

Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

· Kultura

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

· Kultura

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

· Kultura

Večdnevno martinovanje v osrčju najstarejšega slovenskega mesta se zaključuje. Začeli so v soboto, z odprtjem martinove vinske tržnice in glasbenim programom, vrhunec pa je dogajanje doseglo danes z blagoslovom mošta in imenovanjem nove, že desete vinske kraljice.

· GLASBENICA MIRJAM ŠOLAR

Včasih res boli, ker te ni. Preplet glasbe in poezije odpira rane izgube, žalovanja in minljivosti v luči večnosti. Tako je poseben glasbeno – literarni večer naslovila organizatorka Mirjam Šolar, akademska glasbenica, prof. violine, ki prihaja iz Grobelj pri Prekopi. Leta 2020 je zaključila študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno je zaposlena kot učiteljica violine v Glasbeni šoli Litija - Šmartno, deluje pa tudi kot samozaposlena v kulturi. Kot pedagoginja vodi glasbene urice za otroke v vrtcu, kot violinistka pa igra v različnih zasedbah in se loteva lastnih projektov.

· Kultura

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.