Gradec: Ko je levica prevzela mesto, je začel pokati proračun
Gradec, ki ga od leta 2021 vodi županja Elke Kahr iz komunistične stranke KPÖ, se spopada z naraščajočim dolgom in pritiski na mestni proračun.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po ugotovitvah avstrijskega računskega sodišča je dolg med letoma 2021 in 2025 narasel z 1,52 na 2,11 milijarde evrov, mesto pa že leta 2024 z rednimi prihodki ni moglo pokriti vseh tekočih izdatkov. Septembra 2026 je mestna uprava zaradi likvidnostnih težav uvedla proračunsko blokado. Pred drugim krogom županskih volitev v Ljubljani primer Gradca odpira vprašanje, kako bi kandidat Levice Luka Mesec financiral brezplačne storitve, ki jih obljublja.
Gradec, drugo največje avstrijsko mesto, od leta 2021 vodi komunistična županja Elke Kahr iz stranke KPÖ. Do volitev junija 2026 je mestno upravo vodila koalicija KPÖ, Zelenih in SPÖ, po volitvah pa KPÖ in Zeleni nadaljujejo brez SPÖ. Mesto ima danes okoli 307.000 prebivalcev in se je v zadnjih letih soočilo z enim najhujših proračunskih pritiskov med avstrijskimi deželnimi prestolnicami.
Dolg je močno narasel. Že leta 2024 mesto tekočih izdatkov ni moglo v celoti pokriti z rednimi prihodki, septembra 2026 pa je moralo zaradi likvidnostnih težav uvesti proračunsko blokado. Primer Gradca je zanimiv tudi za Ljubljano. Tam se bo kandidat Levice Luka Mesec 29. novembra v drugem krogu pomeril z Zoranom Jankovićem, obljublja pa več javnih stanovanj, več regulacije in drugačen način vodenja mesta.
##M24VIDEO-189##
Dve milijardi dolga in računi, ki se ne izidejo
Avstrijsko računsko sodišče je oktobra 2026 objavilo poročilo o ukrepih mesta Gradec. Ugotovilo je, da so finančni dolgovi mesta med letoma 2021 in 2025 narasli z 1,52 na 2,11 milijarde evrov, kar je 39-odstotno povečanje. Dolg na prebivalca je v letih 2021–2024 v povprečju znašal 5.749 evrov, leta 2024 pa že 6.352 evrov. Bil je 1,5- do 35-krat višji kot v Innsbrucku, Celovcu, Linzu in Salzburgu.
Poroštvene obveznosti so se povečale z 208 na 293 milijonov evrov. Računsko sodišče je opozorilo, da mesto že leta 2024 ni moglo v celoti pokriti tekočih izdatkov za osebje, materialne stroške, transferje in obresti z rednimi prihodki, zato je moralo poseči po posojilih. Med letoma 2021 in 2024 so prihodki mesta zrasli za 29 odstotkov, odhodki pa za 36 odstotkov.
Ročna zavora: mesto ustavi subvencije
V začetku septembra 2026, le teden dni po konstituiranju novega mestnega sveta, je mestna uprava uvedla proračunsko blokado. Obravnavo novih vlog za subvencije je zamrznila, do 10. septembra pa je veljala tudi splošna prepoved novih naročil, ki jo je mesto nato pod strogimi pogoji sprostilo. Uradni sprožilec so bila nepričakovano višja izplačila za invalidsko varstvo, ocenjena na skoraj 36 milijonov evrov do konca leta. Poročilo računskega sodišča pa kaže, da težave niso enkratne, temveč strukturne.
Tramvaji v minusu: milijarda in pol za mestna podjetja
Posebno težo predstavljajo mestna podjetja. Skupaj z drugimi mestnimi podjetji gre do leta 2030 za 1,466 milijarde evrov. Največji prejemnik transferjev je Holding Graz, ki mu je mesto med letoma 2021 in 2024 namenilo 318,58 milijona evrov, do leta 2030 pa načrtuje še 586,27 milijona. Po pisanju medijev je imel Holding Graz leta 2025 66 milijonov evrov izgube, javni promet, ki ga s tramvaji in avtobusi upravlja hčerinska družba Holding Graz Linien, pa je bilanco obremenil s 105 milijoni minusa.
Kdo je kriv: Dunaj ali mestna hiša?
Županja Elke Kahr in finančni mestni svetnik Manfred Eber, oba iz KPÖ, sta razmere večinoma pripisovala zunanjim dejavnikom. Mesto je navajalo, da ga je ekosocialna davčna reforma (2022–2024) stala približno 37 milijonov evrov na leto (leta 2023 slabih 33 milijonov). Opozarjalo je tudi na nov štajerski zakon o financiranju socialnih in negovalnih storitev, ki mesto stane okoli 30 milijonov evrov na leto. Računsko sodišče je priznalo, da Gradec nekaterih stopenj rasti, na katerih je gradil konsolidacijski načrt, ni mogel neposredno nadzorovati. Kljub temu je mestu priporočilo, naj pripravi in izvede učinkovite ukrepe, da zniža izdatke in poveča prihodke.
Opozicija medtem opozarja, da se proračuni v zadnjih letih niso izšli tako, kot so bili načrtovani. Na izredni seji mestnega sveta po uvedbi blokade je član mestne vlade Kurt Hohensinner iz Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) dejal, da Gradcu zmanjkuje denarja in da se proračun pod vodstvom KPÖ že petič ni izšel.
Lekcija za Ljubljano
Gradec je nazoren primer, kako se širjenje javnih storitev, subvencij in regulacije lahko sprevrže v proračunski pritisk, če odhodki rastejo hitreje od prihodkov. Ko tekoči stroški presežejo redne prihodke, sledijo višje zadolževanje, likvidnostne težave in prisilno varčevanje. V takih razmerah se pogosto krčijo prav storitve, ki so bile volivcem obljubljene kot dokaz drugačnega, bolj socialnega upravljanja mesta.
Tudi v Ljubljani kandidat za župana Luka Mesec, ki prihaja iz istega levega političnega pola, v Ljubljani obljublja več javnih najemnih stanovanj, brezplačne vrtce, brezplačen javni prevoz ter drugačen način vodenja mesta. Njegov program temelji na ideji, da bi mesto bolj posegalo v stanovanjski trg in širilo javne storitve. Gradec kaže, kakšno tveganje nastane, ko mesto širi storitve, subvencije in regulacijo, ne da bi hkrati zagotovilo vzdržne prihodke: višji dolg, pritisk na proračun, likvidnostne težave in kasnejše varčevanje, pogosto prav pri obljubljenem.
Za Ljubljano je izkušnja Gradca predvsem opozorilo na širše posledice takšne politike. Obljube o brezplačnih storitvah so volilno privlačne. Vprašanje pa je, ali jih je mogoče uresničiti, ne da bi mesto prišlo v položaj, ko mora varčevati prav pri tem, kar je županski kandidat pred volitvami obljubljal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.