Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vonj po kislem zelju je zaznati že na dvorišču kmetije, ob vstopu v prostore pa hitro postane jasno, zakaj. Družina je bila ravno sredi polnjenja posodic z zeljem, medtem ko jih je bilo več sto že zloženih v plastične zaboje, pripravljene za odpremo. Tako je skoraj vsak dan, saj letno pridelajo več kot 50.000 kilogramov zelja, ob tem pa še vsaj 15.000 kilogramov repe.

Začeli so pred 30 leti. »Sprva smo se ukvarjali s poljedelstvom, dodatno z zelenjadarstvom,« pove Tatjana, odeta v podloženo jakno in obuta v tople čevlje; zelje je namreč najraje na hladnem. Z leti so prodajo svežega zelja, ki je postajala vse manj donosna, nadgradili s kisanjem. »Začeli smo z 200-litrsko kadjo, kar je pomenilo, da smo zelje na roke očistili in ga nato ribali na 'ribežen'. Prve litre kislega zelja smo takrat na prodaj postavili v manjše trgovine, ki so bile nekdaj v vsaki vasi.

Edina trgovina, ki se je obdržala od začetka prodaje do danes, je trgovina Natura, ki je najprej imela sedež na Vidmu, zdaj pa deluje v Stojncih.« Kmalu so ugotovili, da obstoječe količine ne zadoščajo, zato so vsako leto delež kislega zelja povečevali in dodali še repo. »Tudi repo smo v začetku lupili ročno, z nožki za krompir, ker pa je oče strojnik, je izumil polavtomatski stroj, neke vrste stružnico, ki je še vseeno zahtevala prisotnost človeka.«

Nekdaj kisali tudi za Eto

 Največje količine, ki so jih pridelali, so obsegale tudi do 100.000 kilogramov zelja. »To je bilo v obdobju, ko smo kisali še za Eto. Ker se nam kalkulacija stroškov ni več izšla, smo se vrnili na manjše količine.« Ves čas pa je bila v pridelavo in predelavo te zelenjadnice vpeta vsa družina. »Oče, mama, jaz, sestra, sedaj tudi oba partnerja. Sami vzgojimo sadike, jih posadimo na nekje dva hektarja njiv, čez leto skrbimo za rast, proti koncu avgusta prve glave porežemo, tako da imamo že septembra prvo kislo zelje, sezona kislega zelja pa traja nekje do marca. Nato povpraševanje in s tem odjem močno upadeta.« S kislim zeljem in repo so se prebili na trgovske police, kjer prodajo večino količin.

 »Dejavnost ohranjamo zaradi tradicije«

 Še vedno ostajajo zvesti tradicionalnemu načinu kisanja, receptu. »Ničesar drugega ne dodajamo kot sol, sam postopek kisanja pa traja od tri do štiri tedne. Posledično kislo zelje ohrani vitamine, minerale, probiotike, vlaknine.« Njihov cilj je ponuditi kakovostno živilo sokrajanom in drugim potrošnikom. Kisanje in prodaja zelja namreč ni glavni prihodek. »Oče in mama sta upokojena, drugi smo zaposleni. To dejavnost ohranjamo zaradi tradicije, ob tem nam je všeč, da lahko potrošnikom damo nekaj, kar je dobro zanje, da lahko ponudimo hrano v pravem pomenu,« še pove Tatjana. In njen najljubši recept uporabe kislega zelja? »Kislo zelje, česen in bučno olje,« odgovori.