splet

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Manj administrativnega dela, preprostejši postopki in boljše odločanje na kmetijah so cilji, ki jih ministrstvo za kmetijstvo povezuje z digitalizacijo in umetno inteligenco.

Minister Janez Cigler Kralj se je ob obisku Inštituta Jožef Stefan seznanil z raziskovalnimi projekti in podatkovnimi rešitvami, ki bi lahko pomagale slovenskemu kmetijstvu pri odzivanju na podnebne in tržne izzive.

Kot so sporočili z ministrstva, je digitalizacija ena njihovih ključnih prednostnih nalog. Njen namen je kmetom zagotoviti uporabna orodja, ki bi olajšala vsakodnevno delo ter prispevala k večji odpornosti in konkurenčnosti kmetijstva.

Tehnologija mora kmetom olajšati delo

»Digitalizacija in umetna inteligenca morata kmete razbremeniti administracije, poenostaviti postopke, prihraniti čas ter jim pomagati pri boljšem odločanju,« je poudaril minister.

Po njegovih besedah morajo nove rešitve prinašati konkretne koristi: krajše postopke, prihranke in boljše rezultate v rastlinski pridelavi ter živinoreji.

Učinke naj bi občutili tudi potrošniki, saj bi lahko takšna podpora prispevala k višji kakovosti slovenskih pridelkov in prehranskih izdelkov.

· Kmetijstvo

Mleka več, masla manj: kaj se dogaja v slovenskih mlekarnah?

Od preverjanja izvora hrane do načrtovanja ukrepov

Predstavniki Inštituta Jožef Stefan so predstavili raziskovalna področja in opremo, s katerimi lahko podprejo digitalni prehod kmetijstva. Razprava je zajela trajnostno pridelavo, preverjanje kakovosti in izvora hrane ter uporabo podatkov o hranilih za prehransko politiko.

Napredna digitalna orodja in umetna inteligenca bi lahko pomagala tudi pri načrtovanju kmetijskih ukrepov in preverjanju njihovih učinkov. Kakovostni podatki namreč omogočajo bolj informirane odločitve ter učinkovitejše upravljanje tveganj.

Posebno pozornost so namenili pobudi Slovenian AI Factory oziroma SLAIF, v kateri je kmetijstvo opredeljeno kot eno od prednostnih razvojnih področij.

Govorili so tudi o evropskih partnerstvih, ki povezujejo raziskave, podatke in inovacije na področju kmetijstva ter prehranskih sistemov.

· Paradoks v prehranski verigi

Hrana se draži, kmetje dobivajo manj: kdo pobere razliko?

Od odpravljanja škode k večji odpornosti

Minister je poudaril, da mora slovensko kmetijstvo postopoma preiti od nenehnega odpravljanja posledic škode k načrtnemu povečevanju odpornosti.

Podnebne spremembe in nove geopolitične razmere zahtevajo pravočasno prilagajanje, pri katerem bi lahko pomembno vlogo odigrala sodobna orodja.

Na srečanju so izpostavili tudi pomen domače raziskovalne in digitalne infrastrukture. Ta državi omogoča večjo samostojnost pri razvoju tehnologij in uporabi podatkov ter ustvarja pogoje za varno in odgovorno uporabo umetne inteligence.

Ključno bo povezovanje raziskovalcev, kmetov in drugih sodelujočih. Šele prenos znanja v prakso bo pokazal, koliko lahko digitalne rešitve dejansko olajšajo delo na kmetijah in izboljšajo njihovo pripravljenost na prihodnje izzive.