MV

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Živita v spominih, v zapisih, v muzejskih in zasebnih zbirkah, pa tudi v novih izdelavah in glasbenih nastopih. Vsakič, ko jih nekdo prime v roke in nanje zaigra, se nadaljuje zven Haloz. Nedavno so zazvenele v Podlehniku, njihov odmev pa je bil domač, pristen.

Trstenke ,ki so jih in jih še izdelujejo v Halozah, so redkost. "Včasih so jim rekli tudi toplarce. Uglašene so tako, da se lahko nanje igra dvoglasno, celo triglasno," je v uvodni predstavitvi dejal Drago Kunej iz inštituta ZRC SAZU. Tudi sam jih zna izdelati, izdelave in igranja nanje pa se je učil pri najbolj znanem izdelovalcu trstenk in godcu Francu Laporšku iz Jablovca. Prav Laporšek je vzbudil zanimanje ljubiteljev raziskovalcev, medijev, saj je bil sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja še edini izdelovalec trstenk, ki je na glasbilo še znal igrati. Posledično je nastopal po celotni Jugoslaviji, za igranje in izdelavo pa navdušil danes žal že pokojnega pastorka Janeza Jerenca in še vedno aktivnega izdelovalca ter godca Jožeta Režeka iz Naraplja pri Majšperku.

MV

Žvegla v žepih šurcev in celo na zadnji poti

Etnomuzikolog Kunej pa v Podlehniku ni le pripovedoval o trstenkah, nanje je tudi zaigral, ob njem pa še Nenad Firšt in Peter Kunej, ki skupaj oblikujejo zasedbo Kurja koža. V modre predpasnike – šurce – oblečeni možje so najprej zaigrali na troje trstenk, nato trstenkam pridali še gosli in lončeni bas. Zagodli so melodije, ki so jih godli nekdaj, ko je bilo v Halozah več glasbe kot kruha, kot je dejala dolgoletna vodja ljudskih pevk Lojzka Merc. Skladbe so zazvenele domače, pristno in povzročile kurjo polt, kot se imenuje tudi glasbena skupina, ki že več kot 30 let skrbi, da trstenke in žvegla niso le nemi predmeti.

Trstenke, upodobljene že na situli z Vač izpred okoli 500 let pr. n. št., so se ohranile skozi več kot 2.000 let in še danes odmevajo tudi v Halozah. Inštrumentu iz trstike pa se je pridružila še lesena žvegla. Gre za prečno flavto, praviloma izdelano iz enega kosa lesa. Žvegle so izdelovali predvsem mizarji in kolarji, medtem ko trstenke sestavljajo enoletne paličice iz trstike. Poznani izdelovalci žvegl so bili moški iz rodu Merc. Prvi je bil Blaž, nato pa njegovi vnuki, pravnuki, vse do Ludvika Merca. Žveglo so nekateri domačini nosili s sabo kar v šurcih, Jožetu Lozinšku pa so stalno spremljevalko položili celo v krsto.

Za obstoj izročila je včasih dovolj že en

Več v Štajerskem tedniku