Večina prireditev v občini je bila načrtovana v obdobju od marca do konca poletja, a celotnega programa zaradi epidemije ne bo mogoče izvesti.
Mogočni dvorec sredi vasi Muretinci v občini Gorišnica zadnja tri leta iz dolgoletnega spanja prebujajo neutrudni člani Kulturno umetniškega društva Baron z Janezom Golcem na čelu. Notranjost gradu postopoma oživljajo in obnavljajo z lastnimi rokami in iz lastnega žepa, v njem pa pripravljajo najrazličnejše dogodke, kot so dnevi odprtih vrat, vodeni ogledi, grajske pojedine, otroške delavnice …
1,75 metra velik kip prve dame iz hrastovega hloda
Friderik Kozar iz Zamušanov v občini Gorišnica je v času karantene v lesu hrasta upodobil Melanio Trump: »Kip vsak večer pokrijem, da ga sonce, ki ga zjutraj obsije, ne zdela. Velike brige imam z Melanio. Žena mi pravi, da je to moja ljubica.«
Vse kulturniške skupine, profesionalne, predvsem pa ljubiteljske, ki začenjajo sezono jeseni, so študij novih projektov začele že septembra lani, nekatere tudi že sredi poletja 2019. Vse programe so načrtovale tako kot v prejšnjih letih, saj nihče ni pričakoval, da se bo zgodil koronavirus. Občinstvu naj bi se že po tradiciji z novimi projekti oz. deli predstavile februarja, marca in aprila. Do zadnjega, dokler ni bilo omejitve zaradi druženja, so vsi zelo intenzivno vadili v pričakovanju novega aplavza.
Med tistimi, ki bodo plačali zelo visok davek koronakrize, bodo tudi kulturne ustanove. Ptujsko gledališče, ki še vedno ne sme odpreti svojih vrat, je imelo za marec in april šest razprodanih predstav, ki jih niso mogli izpeljati. Izpad dohodka ocenjujejo na okrog 80.000 evrov. A kot pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič, ne bodo križem rok čakali miloščine, pač pa iskali alternativne rešitve. Med njimi je tudi ustvarjanje predstav na odrskih deskah in predvajanje preko spleta.
Po skoraj dveh mesecih je vrata za uporabnike ob določenih pogojih minuli teden odprla osrednja knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Kljub temu da so bile tudi v tem času omogočene številne druge poti do knjig, saj so jih med drugim dostavljali na dom po pošti, so prvi dan našteli kar 114 obiskovalcev.
Tako kot vsi kulturni in turistični objekti v času koronavirusa sameva tudi dominikanski samostan, kjer so letos sicer načrtovali še uspešnejšo sezono kot v letu 2019. Odgovora na vprašanje, kako bo letos z izvajanjem programa in vsemi drugimi načrtovanimi deli, v tem trenutku nimajo.
Nenadna torkova večerna odločitev vlade o sredinem odprtju knjižnic, muzejev in galerij je, milo rečeno, presenetila zaposlene v teh ustanovah. O vnovični odprtosti jih s kulturnega ministrstva sploh niso obvestili, o njej so izvedeli iz medijev. Ker jih je ta doletela tako na hitro in povsem nepripravljene, so ormoška in ptujska knjižnica ter pokrajinski muzej vrata odpahnili šele ta teden.
Začela so se dolgo pričakovana obnovitvena dela notranjosti Kulturne dvorane Miklavž pri Ormožu. Prenova dvorane, stare čez 70 let, je vredna okoli 400.000 evrov, pričakovati pa je, da se bo obnova zaradi kasnejšega začetka del nekoliko zavlekla.
Čeprav so morala gledališča zaradi koronavirusa zapreti svoja vrata, pa lahko še vedno uživamo v njihovih uprizoritvah. Kar nekaj naših teatrov se je namreč odločilo, da svoje predstave objavijo na spletu.
Za dobro voljo v teh nepredvidljivih časih, ko se svet bori s pandemijo koronavirusa, poskrbijo tudi na Radiu Aktual, kjer širijo optimizen, informacije in dobro glasbo.
Za dobro voljo v teh nepredvidljivih časih, ko se svet bori s pandemijo koronavirusa, poskrbijo tudi na Radiu Aktual, kjer širijo optimizem, informacije in dobro glasbo.
“Objavili smo že precej vrhuncev, tako kot počno vsi večji festivali v Sloveniji in tujini. V tem trenutku pa je vse obstalo in se obrnilo na glavo tudi pri nas, zato ni mogoče dajati nobenih napovedi,” je v teh dneh povedal Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana.
Na platoju pred gasilskim domov v Cerkvenjaku vse od leta 2004 raste potomka Stare trte z Lenta, iz grozdja katere so prvo steklenico protokolarnega vina napolnili leta 2010.
Stoperčani so ponovno pokazali in dokazali, da povezani zmorejo mnogo več in boljše, kot če bi delovali vsak zase. Tako so ob osmem marcu pripravili poseben večer, ki ni bil sladek le v besedah, temveč tudi v okusu.
»Ni pomembno, kolikokrat nas je strah in česa, pomembno je, da strah premagamo,« pravi Dejan Zavec, ambasador 60. Kurentovanja. Velik ptujski športni ponos, borec v in zunaj ringa, ki vedno priskoči na pomoč. Praznovanju petega letnega časa se, oblečen v kurentijo, običajno pridruži že ob kurentovem skoku, ki ob svečnici naznani prihod odganjalcev teme, zla in zime.
Pristno, domače, čas političnih preigravanj glede vodenja države, grožnje s koronavirusom – vse to privabi smeh na obraze gledalcev ob predstavi Haloženi.smo KUD Majšperk.
Letošnja Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - Odsev OI JSKD Ptuj je potekala v Skorbi in Prvencih-Strelcih. Svojo ustvarjalnost so predstavile vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe na območju delovanja OI JSKD Ptuj, ki se trudijo izboljšati kakovost svojega kulturnega udejstvovanja ter hkrati skrbijo za razvoj ljubiteljskega poustvarjanja glasbenega izročila. Skupaj se je predstavilo več kot 30 skupin.
