Golob o skrivnostnem računu: V Romuniji sem bil nazadnje leta 2003
Nekdanji slovenski premier in prvak Svobode Robert Golob je znova strnil svoje misli o skrivnostnem bančnem računu v Romuniji. Še enkrat več je poudaril, da sam tam nikoli ni imel odprtega bančnega računa računa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V zadnjih dnevih del slovenske javnosti znova razburjajo vesti o skrivnostnem bančnem računu pri romunski podružnici banke Raiffeisen, na katerem se je pred leti znašlo ime Roberta Goloba. Prvak Svobode se je na zadnje informacije o tem računu odzval že na četrtkovi novinarski konferenci, v petek zvečer pa je ozadje izčrpno opisal še na družbenem omrežju.
Nikoli nisem imel odprtega bančnega računa v Romuniji. Bančni račun, ki se mi ga pripisuje, je pripadal drugi osebi, banka pa je z njim zaradi človeške napake povezala moje osebne podatke,« je ponovil, pri čemer je znova izpostavil še, da na tem bančnem računu v obdobju te napačne povezave ni bilo nobene transakcije in nobenih sredstev.
»To je pisno potrdila sama banka. Stanja, o katerih je podatke prejel Furs, so bila ničelna. Banka ga je sama zaprla, za človeško napako na svoji strani pa se mi je opravičila. Vse to je zapisano v dokumentih banke,« je še navedel in poudaril, da nima ničesar skrivati. »Želim, da se okoliščine razjasnijo in da ima javnost na voljo razumljivo pojasnilo, podprto z dokumenti.«
Banka izrecno navedla, kaj se je zgodilo
V zapisu je ponovil še, kar je javno povedal že v četrtek, in sicer, da je konec leta 2021 Furs zaprosil za potrdilo, da nima računov v tujini, a je na »veliko presenečenje« prejel informacijo o računu v Romuniji. »Ta podatek sem pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 sam razkril javnosti.« Dodatna pojasnila o nadaljnjem poteku, kot jih je v četrtek podal sam in jih v zapisu ponovil, so na voljo na tem mestu.
Je pa Golob izpostavil »ključno pojasnilo« banke iz junija 2023, v katerem je navedla: »Pojasnjujemo, da je leta 2011 zaradi človeške napake prišlo do napačne povezave osebnih podatkov in dokumentov gospoda Roberta Goloba, ki ga zastopate, z bančnim računom druge stranke. Do napake je prišlo, ker je imela banka v svojih evidencah stranko s podobnimi identifikacijskimi podatki.«
»Pomemben je tudi podatek, da je družba GEN-I v Romuniji pri isti banki odprla devizni račun. Za potrebe odprtja tega računa je banki posredovala dokumentacijo poslovodstva družbe, ki je vsebovala tudi moje osebne podatke. Banka je pojasnila, da je leta 2011 zaradi človeške napake prišlo do napačne povezave mojih osebnih podatkov in dokumentov z bančnim računom druge stranke. Ta račun je bil sicer že leta 2005 odprt za drugo osebo s podobnimi identifikacijskimi podatki,« je zapisal Golob.
Postregel je tudi z naslednjo časovnico:
2005 – Romunska banka odpre bančni račun drugi osebi.
2011 - GEN-I v Romuniji pri isti banki odpre devizni račun za podružnico. Za te potrebe banki posreduje osebne dokumente (potni list) poslovodstva.
2011 – Banka zaradi človeške napake imetništvo računa iz leta 2005 pomotoma poveže z identifikacijskimi podatki Roberta Goloba.
Zakaj je pred leti govoril o sumu kraje identitete?
Kot je pojasnil, takrat, leta 2022, ko je o tem spregovoril prvič, še ni poznal vseh podrobnosti, ki jih pozna danes. »Takrat se mi je sum kraje identitete zdel edina logična razlaga, saj kako je lahko račun v tujini brez moje vednosti povezan z mojim imenom. Banka je pozneje pojasnila, da je šlo za človeško napako.«
»Da bo jasno, še enkrat ponavljam. V tistem času v Romuniji nisem bil, nazadnje sem bil tam leta 2003. Po tem nikoli več. Tega računa nisem odprl ali uporabljal, zanj nisem prejemal obvestil niti plačeval stroškov. Na računu ni bilo prometa, kar potrjujejo tudi dokumenti banke in Furs,« je podčrtal.
Da se zadeva razjasni in da se končajo ugibanja, je po lastnih besedah Furs zaprosil za podatke o aktivnostih na računu. »Za leta 2017–2022 izkazujejo ničelna stanja. Ko sem iz medijev izvedel za preiskavo novogoriške policije, sem prek odvetnika zahteval tudi vpogled v spis.«
»Ta zadeva se je v času referendumske kampanje proti politični policiji in tudi danes, ko začenjamo kampanjo proti interventnemu zakonu, uporabljala za politično obračunavanje z opozicijo. A resnica ima to dobro lastnost, da je vedno enaka, ne glede na to, kolikokrat jo poveš,« je še poudaril nekdanji premier ter dodal, da bodo vso pozornost usmerili v kampanjo proti interventnemu zakonu in njegovim škodljivim posledicam za ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
