Največ denarja – 16.000 evrov – bodo za realizacijo svojih programov iz občinskega proračuna prejele organizacije in društva, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je tudi za leto 2024 izdal tematski koledar, kot je to sedaj že dolgoletna muzejska tradicija. Na njem predstavlja zbirko orožja, ki je ena od štirih zbirk ptujskega muzeja nacionalnega pomena.
V mestni občini (MO) Ptuj bo za izvajanje zimske službe skrbelo osem izvajalcev. Koncesijo za vzdrževanje cest ima občinsko podjetje Javne službe, glavnino dela sicer opravijo podizvajalci.
Več kot 12 let je celotna regija čakala na ureditev primernih prostorov za izvajanje nujne medicinske pomoči na Ptuju. Urgentni center je začel delovati 1. decembra, dnevno obravnavajo okrog sto pacientov. Imajo sicer nekaj „porodnih“ krčev, ki so povezani predvsem z organizacijo dela, a jih uspešno obvladujejo. Potrebovali pa bodo dodaten kader. Prvega zdravnika urgentne medicine bo ptujska bolnišnica zaposlila z novim letom.
Dotrajane in energetsko potratne stavbe Šolskega centra (ŠC) in Dijaškega doma Ptuj še vedno čakata na nujno potrebno celovito prenovo. Po napovedih Otona Mlakarja, direktorja ŠC Ptuj, se bo težko pričakovana energetska sanacija začela v drugi polovici drugega leta ali v začetku leta 2025, odvisno od razpisov in srečne roke pri izbiri izvajalcev.
Že pred letom in pol je država zaradi povišanja cen energentov sprejela ukrepe, namenjene zniževanju stroškov ogrevanja in hlajenja v javnih stavbah. Zdaj zavode, katerih ustanoviteljica je, k temu poziva tudi ptujska občina.
Danes je vrata odprla šesta enota Doma upokojencev (DU)Ptuj. Lokacijam Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Muretinci in Koper se je pridružil še Žabjak, ki je v primestju Ptuja.
S športnim letališčem v Čagoni upravlja Aeroklub Sršen, ki deluje že 22 let, od letos pa se ponaša z veliko pridobitvijo – daljšo vzletno-pristajalno stezo. Ta je doslej merila 700 metrov, zaradi dodatnih 200 pa bodo lahko letališče po besedah Vita Kranerja, tajnika kluba in direktorja cerkvenjaške občinske uprave, uporabljala večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.
V ponedeljek naj bi mestni svet odločal o tem, ali bo Milan Klemenc – sicer tudi mestni svetnik – imenovan za novega direktorja zavoda LEA Spodnje Podravje. Čeprav ga je svet zavoda potrdil, so nekateri člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mnenja, da postopek ni bil transparenten, zato so predlog z večino glasov zavrnili. Zaradi tega zapleta je možen celo umik te točke z dnevnega reda. Marsikoga preseneča tudi dejstvo, da je bil Klemenc edini med osmimi kandidati, ki je oddal vsa potrebna dokazila. Svetnik Alen Hliš je prepričan, da je bilo na oktobrski seji izvedeno načrtno nižanje kriterijev, razpis pa je bil prilagojen po meri kandidata, ki je bil že vnaprej določen za to delovno mesto.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je razglasilo zmagovalca tretjega nacionalnega izbora za Najuspešnejšo podeželsko skupnost. Izbor je potekal pod sloganom Pogumno v prihodnost, zmagovalec pa bo tudi zastopal Slovenijo na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024.
Vsako sredo dopoldne se iz gasilskega doma v Gorišnici sliši domača pesem. Domačini že dobro vedo, da se ob tem času srečujejo gorišniške upokojenke, ki si rade zapojejo, predvsem pa največ časa namenjajo izdelovanju najrazličnejših izdelkov. Srečujejo se že vse od leta 2007, vsako drugo leto pa pripravijo razstavo ročnih del za širšo javnost. Število članic se je v zadnjih letih ustalilo pri številki deset. Pravijo, da bodo vztrajale, dokler jim bo zdravje služilo. Si pa želijo, da bi lahko svoje znanje prenesle na mlajše generacije, vendar zanimanja za tovrstne dejavnosti ni.
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je tudi letos povabila na rokodelsko razstavo v Zlati kotiček v Supermestu na Ptuju. Pokazala je, da se v društvih upokojencev goji velika ljubezen do ročnih del, njihovo veliko ustvarjalnost, ki ima velik kulturni pomen in je del bogate ljudske dediščine.
Božične pesmi, rdeče-zeleni škrateljci pomagalčki, slastni piškoti in čaj, pa veliko papirja in barvic na delavnici pisem za Božičkov nabiralnik. Otroci iz Majšperka so decembrske želje pridno zapisovali in risali na papir, ga skrbno zložili in odnesli v velik rdeč nabiralnik, prepričani, da jim bo decembrski mož izpolnil vsaj katero izmed želja.
Kmetje si lahko za zdaj oddahnejo, evropski poslanci so zavrnili predlog evropske komisije po drastičnem zmanjšanju dovoljene rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidna uredba je predvidevala prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 20230 oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, kar bi za slovenske kmete pomenilo začetek konca. »Zavrnitev ni zatišje pred viharjem, temveč je posledica nepremišljenih in prestrogo zamišljenih ukrepov,« meni Janko Petrovič, predsednik Mlekarske zadruge Ptuj.
V drugem branju najpomembnejšega dokumenta za delovanje občine – proračuna – ni bilo slišati veliko novega, saj opozicija še vedno ni zadovoljna zaradi napovedanega najema kredita v višini 212.500 evrov.
Občina Juršinci je z državnega proračuna za sanacijo posledic letošnjih neurij prejela slabega pol milijona evrov. Denar bodo namenili za sanacijo dveh plazov in odvodnjavanje. Za dela, ki jih bodo izvedli, država zahteva projektno dokumentacijo.
Po letošnjih katastrofalnih poplavah, dejansko najhujših v sodobni zgodovini države, so se politika, stroka in javnost vsaj mesec ali dva intenzivno ukvarjale z vprašanji vodotokov in poplavne varnosti. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so vodotoki zanemarjeni, slabo vzdrževani in ob nepredvidenih vremenskih razmerah, teh pa je zadnja leta vedno več, tudi zelo nevarni.
Vodenje evidenc delovnega časa, ki je v veljavo stopilo v drugi polovici novembra, je med delodajalci povzročilo precej nejevolje. Razloga: dodatno administrativno delo z evidencami in vprašanje organizacije dela. Danes, ko v gradbenih in storitvenih dejavnostih na trgu kronično primanjkuje delovne sile, si resni in odgovorni delodajalci izkoriščanja delavcev tako ali tako ne morejo privoščiti. Bistveno je zaupanje, ne pa evidence, ki jih je treba voditi, da se zadosti zakonu, so prepričani mnogi delodajalci in njihovi zaposleni.
Na Ormoškem so največ ukrajinskih otrok, ki so ob začetku vojne z Rusijo s starši, običajno le z materami, pribežali v Slovenijo, sprejeli v Osnovni šoli Ormož.
Vrsto let so kmetje, ki kmetujejo ob reki Dravinji, opozarjali na zaraščenost struge, podrta drevesa, ki jih sami ne smejo odstraniti, saj Dravinja sodi pod vodotok prvega reda, za katerega je odgovorna država oz. ga vzdržuje koncesionar VGP Drava. Po letošnjih avgustovskih poplavah pa je bilo ob Dravinji na začudenje mnogih mogoče opaziti delovne stroje ter pogled na razredčeno zarast ob vodotoku. »Gre za izredne ukrepe po poplavah v avgustu 2023,« so pojasnili na direkciji za vode.
