Le tri ure po predaji peticije, je preko družabnega omrežja sporočil, da bo ulica po novem predlogu nosila ime Cesta slovenske osamosvojitve.
Orožje je posedoval nelegalno.
V Gimnazijo Ormož je prijavo za vpis skupaj oddalo 52 devetošolcev, od tega 29 za program predšolske vzgoje, kar je ena prijava več, kot je število razpisanih mest.
Slovensko mejo lahko od petka na prehodih s Hrvaško prestopijo hrvaški državljani brez omejitev. Že kmalu po odprtju meje je bilo v obmejni občini Ormož zopet opaziti Rome iz sosednje Hrvaške, številna parkirišča pred trgovskimi centri pa so zasedla vozila hrvaških registrskih oznak.
Uporaba otroških igral je v občinah Ormož in Središče ob Dravi še vedno prepovedana ter zavarovana s trakovi, v Svetem Tomažu pa so jih že odprli.
V Perutnini Ptuj so povedali, da je oziroma bo epidemija koronavirusa nedvomno vplivala na poslovni rezultat ob koncu leta. V kakšni meri, ta hip še nimajo odgovora.
Kljub prvotnim napovedim, da naj bi bila do maja vinska galerija v ormoškem gradu že dokončana, že lani pa predstavitvena klet, so delavci še vedno tam. Dela bodo predvidoma končana do konca tega meseca.
Šolsko posestvo, ki je učilnica na prostem za dijake Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj, se je v času epidemije soočilo z izzivom, kako preživeti. Dijaki, ki bi na 45 hektarjih, opravljali prakso, so bili doma, okoliščine pa so tudi nanesle, da sta od petih (od tega dva javna delavca), ki sicer delajo na posestvu, v času epidemije ostala zgolj dva.
Ta teden so se po dobrih dveh mesecih ponovno odprla vrata šol in vrtcev. Čeprav so bili vrtci od 16. marca do 18. maja zaprti in je bila glavnina zaposlenih na čakanju na delo, materialni stroški pa so bili zaradi neobratovanja minimalni, občine niso nosile nič manj finančnega bremena kot sicer v običajnih razmerah.
V občini Destrnik, kjer te dni praznujejo občinski praznik, načrtujejo začetek investicije v javno razsvetljavo, ki je že nekaj let potrebna obnove. Letos naj bi zanjo namenili 50.000 evrov.
Vodstvo Gasilske zveze (GZ) Kidričevo je s podjetjem WEBO sklenilo pogodbo o dobavi novega gasilskega vozila z dvigalom, ki bo omogočalo reševanje do višine blizu 30 metrov.
O tem, ali si direktorji javnih zavodov zaslužijo izplačilo delovne uspešnosti ali ne, odloča svet zavoda. Ta je Jožici Šemnički, direktorici Doma upokojencev Ptuj, iz naslova tržne dejavnosti namenil nekaj več kot 7.000 evrov bruto, s čimer je soglašalo sedem od skupaj devetih članov sveta. Igor Kopše, ki je temu predlogu nasprotoval, pa meni, da si direktorica tega dodatka ni zaslužila, čeprav je prvič v petih letih prejela to obliko materialne nagrade.
Glede na veljavna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bi se na ptujskem mestnem avtobusu lahko peljali le trije potniki. To je razlog, da še ne vozi, in kot kaže, še nekaj časa ne bo.
Predvidevanje, da bi lahko zahteva iz razpisa za direktorja ptujske knjižnice, da imajo kandidati opravljen bibliotekarski izpit premešala karte, so se uresničila. Prav zaradi tega pogoja edina prijavljena kandidatka ni bila izbrana.
Na vrata našega uredništva je potrkala bralka, ki meni, da je voda na Ptuju nenormalno draga. Živi v enem od stanovanjskih blokov na Ptuju, z vodo zelo varčuje, kljub temu je znesek na njeni položnici, ki jo prejme od Komunalnega podjetja Ptuj, običajno od 20 do 25 evrov. Prepričana je, da je s porabo vode nesmiselno varčevati, saj s tem kot uporabnica skoraj nič ne privarčuje.
»Nenehna škoda ugledu Splošne bolnišnice Ptuj kulminira z nepreverjenimi novicami o neobstoječi osebi, ki obstaja samo na Twitterju in Novi 24. Lažne novice o lažni osebi, resnična je edino škoda,« tako so se na novico o tem, da naj bi zdravnica Andreja Debeljak, zaposlena v ptujski bolnišnici, na Twitterju obračunavala s pacienti ali natančneje – s politiki desnice. Odzvali v vodstvu bolnišnice. Že iz samega prispevka je več kot očitno, da je zapis na twitterju nastal na podlagi lažnega profila.
Napovedi za prihodnost gospodarstva so zelo črnoglede. Med drugimi plat zvona bijejo v avtomobilski industriji, od katere so odvisna števila slovenska podjetja. Predstavniki Slovenskega avtomobilskega grozda sporočajo, da se je panoga zaradi pandemije koronavirusa znašla v najhujši krizi doslej. Kriza bi lahko terjala številne žrtve, množična odpuščanja, stečaje ... V Sloveniji bi brez dela lahko ostala četrtina zaposlenih v podjetjih, ki so dobavitelji avtomobilski industriji. To je okoli 10.000 ljudi.
Odlagališča oziroma centri za ravnanje z odpadki se ponovno dušijo v nakopičeni odpadni embalaži, ki jih družbe, zadolžene za njihov prevzem, ne želijo odpeljati. »Stanje se v letu 2020 drastično slabša,« je opozoril v. d. direktorja slovenjebistriške Komunale, ki upravlja s CERO Pragersko Maksimiljan Tramšek.
Med tistimi, ki bodo plačali zelo visok davek koronakrize, bodo tudi kulturne ustanove. Ptujsko gledališče, ki še vedno ne sme odpreti svojih vrat, je imelo za marec in april šest razprodanih predstav, ki jih niso mogli izpeljati. Izpad dohodka ocenjujejo na okrog 80.000 evrov. A kot pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič, ne bodo križem rok čakali miloščine, pač pa iskali alternativne rešitve. Med njimi je tudi ustvarjanje predstav na odrskih deskah in predvajanje preko spleta.
Medtem ko so nekatere občine zagotovile pralne maske za vse občane, se ptujska ni odločila za to. Razlogov naj bi bilo več, ključno pa naj bi bilo to, da bi bilo treba zaradi višine zneska izvesti javno naročilo.
