Pomanjkanje skupnega načrtovanja med partnerji znotraj zelenjavne verige je v času koronavirusa doseglo svoj vrhunec.
Medtem ko so na zadnji seji svetniki opravili z devetimi točkami dnevnega reda (med drugim so potrdili zaključni proračun občine) v vsega pol ure, so se dvakrat dlje zadržali pri zadnji točki, predlogi in vprašanja, kjer se je na trenutke še kako iskrilo. Razprava bi glede na obnašanje in dialoge akterjev bolj sodila pod rubriko Saj ni res, pa je!
V občini Ormož so v pričakovanju prvega občinskega praznika. Z osrednjo slovesnostjo ga bodo obeležili ta petek, 19. junija, ob 19. uri pred ormoško grajsko pristavo, na kateri bodo podelili občinska priznanja.
Epidemija koronavirusa je udarila tudi po načrtih gasilcev. Gasilski dogodki so običajno zelo množično obiskani, a letos bodo krepko zdesetkani. Gasilska organizacija je vse družabne dogodke, tekmovanja in množična praznovanja odpovedala. Do konca leta se bodo v gasilskih vrstah družili le še na uradnih dogodkih, brez družabnih srečanj, izvedli in končali bodo tudi že začeta izobraževanja.
Stanovalci vseh enot Centra za starejše občane Ormož oz. njihovi svojci so te dni prejeli položnice z višjim zneskom. Prva kategorija oskrbe je v ormoški enoti in Grošljevi vili dražja za 2,5 % oziroma 53 centov na dan, najzahtevnejša, četrta pa za 81 centov na dan, medtem ko pri Svetem Tomažu za kar 5 % oz. za dober evro za osnovno oskrbo ter za 1,7 evra na dan za četrto kategorijo oskrbe.
Na območju središke občine so ob slovensko-hrvaški meji in v eni izmed tamkajšnjih gostiln pred kratkim opazili člane Štajerske varde. Da so redno prisotni na celotnem širšem območju Prlekije in Haloz, je potrdil njihov vodja Andrej Šiško.
Pri veliki večini občin je izdajanje glasil ustaljena praksa. Izdajajo jih predvsem z namenom obveščanja občanov z dogajanjem v občini. Občani glasila v svoje nabiralnike prejmejo brezplačno. Kolikokrat na leto, je odvisno od politike posamezne občine.
V Križevcih pri Ljutomeru so trenutno v teku številna gradbena dela. Urejajo park pred občinsko stavbo, zamenjujejo vodovodne cevi, rekonstruirali pa bodo tudi lokalno cesto.
Društvo rojaka Janeza Puha, ki že dve desetletji uspešno ohranja spomin na genija tehniške zgodovine Janeza Puha, rojenega leta 1862 v Sakušaku pri Juršincih, je v preteklem letu začelo graditi nove razstavne prostore ob muzeju. Prizadevnim članom društva je v tem času uspelo pred uničenjem ohraniti številna starodobna vozila, ki jih želijo predstaviti širši javnosti, zato so se tudi odločili, da bodo več kot 200 starodobnikov, ki jih sedaj hranijo na svojih domovih, razstavili v skupnem razstavišču.
Vaška olimpijada, dan gasilcev in osrednja občinska proslava so le ene izmed najbolj obiskanih prireditev, ki jih to poletje v Gorišnici ne bo.
Balinišče ob Potrčevi cesti 34 na Ptuju so pred novo sezono temeljito očistili. Že od vsega začetka, staro je več kot 30 let, zanj vzorno skrbijo člani ŠD Center Ptuj, ki so ga tudi uredili, pod vodstvom Jožeta Maučeca.
Glasba ponovno napolnjuje učilnice Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla v vsej svoji veličini. »Strah je ustavil svet! Glasbe, ljubezni in človeške volje ni moč ustaviti,« je dejala ravnateljica ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Lija Frajnkovič.
Vodne izgube so pereč problem. Na ormoškem vodovodu se je v lanskem letu izgubila dobra četrtina vse načrpane vode; skoraj 270.000 kubičnih metrov. Razloge za vodne izgube gre iskati predvsem v dotrajanem vodovodu.
Sprva v aprilu načrtovano spomladansko čiščenje okolja so v Mestni občini Ptuj izvedli 6. junija.
Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je zaradi koronavirusa prekinil na dobri polovici. Do 10. marca so odpeli mladi pevski talenti 28 osnovnih šol s podružnicami. Zaradi omejitve števila gledalcev v zaprtih prostorih se je družba Radio-Tednik Ptuj odločila, da bo letos izbira finalistov potekala drugače kot v prejšnjih letih, ko jih je strokovna komisija izbrala na polfinalnih prireditvah v dvoranah osnovnih šol oz. športnih dvoranah.
Okoli 15.30 je v naselju Vareja, ki se nahaja v občini Videm, prišlo do delovne nesreče.
Potem ko je pet slovenjegoriških občin prejšnji teden šokiralo z odstopom od pogodbe za celovito obnovo vodovodnega sistema Spodnjega Podravja in ustanovitvijo samostojnega konzorcija, so zdaj umirile žogico in ostalim članicam v projektu ponujajo roko sprave, a z ultimatom ...
Župani občin Spodnjega Podravja so ta teden na projektu regijskega vodovoda naredili korak naprej. Potrdili so predlog kidričevskega župana Antona Leskovarja, da vse občine financirajo projektno dokumentacijo za skupne objekte na sistemu (vodnjaki, jaški, črpališča, filtri, transportni cevovodi ...), medtem ko projektiranje za primarne in sekundarne vode plača vsaka občina posebej. Je pa Leskovar stopil tudi korak nazaj in popustil pri ključu za delitev stroškov projektiranja, pristal je namreč na ključ po porabi vode. Projekt bodo delili na sklope.
Za realizacijo začrtanih projektov so v občini Juršinci v letu 2019 najeli dva kredita. 83.500 evrov so dobili v obliki brezobrestnega kredita gospodarskega ministrstva (po 23. členu ZFO), pri banki pa so najeli dolgoročni kredit v višini 70.000 evrov. Tako se je občina lani zadolžila za dobrih 150.000 evrov, to pa pomeni, da je konec 2019 dolg skupaj s prejšnjimi krediti znašal nekaj manj kot 684.000 evrov.
Javnim uslužbencem in funkcionarjem se redna delovna uspešnost v letu 2019 ni izplačevala. S 1. julijem pa se ta ukrep sprošča, a ni nujno, da bo izplačana v tem letu.
