Povezujejo Pomurje za vključujoče življenje oseb z oviranostjo v skupnosti
Ker so trenutno edini multidisciplinarni tim (MDT) v Pomurju, so se odločili, da k sodelovanju povabijo različne deležnike iz celotne pomurske regije.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V četrtek, 1. oktobra 2026, je v Gornji Radgoni potekalo srečanje ključnih deležnikov Pomurja v okviru projekta »Skupnost kot dom; nežni prehodi, trdne vezi: MDT (multidisciplinarni tim) kot podpora prehodu iz institucij v skupnost«. Projekt Zavod Vitica izvaja od februarja letos v sodelovanju s Centrom za deinstitucionalizacijo, ki deluje pri Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV).
Ker so trenutno edini multidisciplinarni tim (MDT) v Pomurju, so se odločili, da k sodelovanju povabijo različne deležnike iz celotne pomurske regije. Srečanja so se udeležili predstavniki občin, socialnega in zdravstvenega varstva, javnih služb, nevladnih organizacij, izvajalcev storitev ter drugih organizacij in posamezniki, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami in sodelovanjem pomembno prispevajo k ustvarjanju pogojev za bolj samostojno, vključujoče in kakovostno življenje oseb z oviranostjo v skupnosti. Namen srečanja je bil predstaviti pomen in procese deinstitucionalizacije, preveriti možnosti sodelovanja pri podpori posameznikom ob prehodu iz institucije v skupnost ter skupaj prepoznati in sooblikovati rešitve in podporne mehanizme, ki bodo vključeni v akcijski načrt.
V uvodnem delu so svoje poglede in izkušnje predstavili direktorica Zavoda Vitica Zora Borko, vodja multidisciplinarnega tima Glorija Jaušovec ter Juš Škraban iz IRSSV. Škraban je predstavil aktualne procese deinstitucionalizacije v Sloveniji, stanje na področju institucionalne in skupnostne oskrbe ter nekatere pomembne novosti na področju socialnega varstva. Spregovoril je tudi o razvoju multidisciplinarnih timov v slovenskem prostoru ter njihovem pomenu pri podpori posameznikom ob prehodu iz institucij v skupnost.
Posebno pozornost je namenil Območnim akcijskim načrtom, ki predstavljajo pomembno podlago za načrtovanje konkretnih korakov na lokalni in regionalni ravni. Pri tem je izpostavil, da uspešen prehod iz institucije v skupnost zahteva povezovanje različnih služb, institucij in drugih deležnikov ter predvsem dobro razumevanje potreb posameznika. Zavedajo se tudi zahtevnosti samega procesa preseljevanja. Nekateri ljudje so v institucijah živeli desetletje ali več, zato prehod v novo okolje pomeni veliko spremembo. Za uspešno vključitev v skupnost je zato pomembno, da se na preselitev ustrezno pripravijo tako posameznik kot tudi okolje, v katerem bo živel, ter da mu je po preselitvi zagotovljena ustrezna in kontinuirana podpora.
Prav skupnemu iskanju rešitev je bil namenjen tudi nadaljnji del srečanja, v katerem so udeleženci v delovnih skupinah razpravljali o ključnih vprašanjih življenja v skupnosti. V ospredju so bile teme dostopnih stanovanj, mobilnosti in prevozov za ljudi brez lastnega avtomobila, povezovanja zdravstvenih in socialnih storitev, zmanjševanja stigme in strahu pred duševnimi težavami ter zagotavljanja pogojev za večjo vključenost posameznikov v življenje skupnosti.
Na področju zagotavljanja stanovanj se je pokazala potreba po tesnejšem sodelovanju z občinami, spremljanju razpisov, iskanju prostih stanovanj in objektov ter boljšem informiranju lokalnega okolja o možnostih in potrebah.
Na področju mobilnosti so udeleženci izpostavili potrebo po spremembi kriterijev za brezplačne vozovnice, da bi bile dostopne tudi mlajšim od 65 let, ki jih potrebujejo, ter po vzpostavitvi mreže prostovoljcev za pomoč pri prevozih.
Pomembno področje predstavlja tudi povezovanje zdravstvenih, socialnih in drugih služb. Izpostavljeni so bili krepitev sodelovanja z mobilnimi službami, svojci in lokalnim okoljem ter razvoj različnih oblik podpore in treningov za večjo samostojnost posameznikov.
Za bolj vključujočo skupnost so udeleženci poudarili pomen ozaveščanja in informiranja javnosti, neposrednega stika, izmenjave dobrih praks ter povezovanja lokalnih organizacij, društev in drugih skupin.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na ljudi, ki podporo zagotavljajo. Udeleženci so opozorili na potrebo po dodatno usposobljenem kadru, predvsem na področjih podpore pri organizaciji in jemanju zdravil, spremljanja posameznikov pri uresničevanju njihovih želja in interesov ter dodatnega usposabljanja s področja duševnega zdravja in dela z osebami z oviranostjo.
Srečanje v Gornji Radgoni je pokazalo, da v Pomurju obstajajo številni posamezniki, strokovni delavci, službe, organizacije in lokalne skupnosti, ki lahko pomembno prispevajo k procesu deinstitucionalizacije. Hkrati pa so se jasno pokazala področja, kjer bo potrebno sodelovanje še okrepiti in obstoječe možnosti bolje povezati. Razprava je pokazala, da za kakovostno življenje v skupnosti ni dovolj zgolj zagotoviti bivanja. Posameznik potrebuje povezano mrežo podpore, ki mu omogoča dostop do stanovanja, prevoza, zdravstvenih in socialnih storitev, podpore pri vsakodnevnem življenju ter možnosti za razvijanje samostojnosti in vključevanje v okolje.
Ugotovitve in predlogi, oblikovani na srečanju, bodo pomembna podlaga za nadaljnje delo in pripravo Območnega akcijskega načrta za Pomurje. Ob zaključku srečanja je bil oblikovan tudi dogovor o vzpostavitvi delovne skupine strokovnjakov z različnih področij pomurskega okolja, ki se bo prvič srečala 6. oktobra in nadaljevala ter spremljala delo.
Deinstitucionalizacija ni zgolj fizična preselitev iz institucije v drugo okolje. Je proces prilagajanja, podpore in ustvarjanja možnosti, da lahko posameznik živi življenje po lastni meri. Skupnost kot dom pomeni, da ima vsak človek možnost živeti tam, kjer se počuti varno, sprejeto in povezano z drugimi – ter da pri tem ni prepuščen samemu sebi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.