sta

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na prvem sestanku v organizaciji Univerze v Mariboru in Pokrajinskega muzeja Maribor so tlakovali pot za nadaljnje sodelovanje na tem področju, ki bo vključevalo interdisciplinarne raziskave. Na okrogli mizi so naslovili aktualna vprašanja in izzive na področju dediščinske znanosti v povezavi s problematiko podnebnih sprememb. "Če hočemo celostno zaščititi kulturno dediščino, mora biti obravnava nujno interdisciplinarna," je dejala direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren. Varuhi kulturne dediščine bodo sami težko našli potrebne rešitve, zato pozdravlja pripravljenost univerz za sodelovanje. "Potrebujemo znanstvenike, da nam dajo odgovore na ta vprašanja," je dejala.

Sodelujejo univerze v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in na Primorskem. "Današnji dogodek je prvi v nizu dogodkov na temo vzpostavitve dediščinske znanosti kot nacionalnih raziskav v Sloveniji. Univerze so se na pobudo rektorske konference združile, da povežejo vse akterje na področju raziskovalne dejavnosti iz vseh ved, ki lahko podprejo raziskave vpliva podnebnih sprememb na dediščino," je pojasnil prorektor mariborske univerze za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak. Podobni dogodki kot današnji v Mariboru bodo sledili še v drugih krajih po Sloveniji, da dorečejo podrobnosti. "Celostno ohranjanje, razumevanje in trajnostno upravljanje kulturne dediščine je možno le z usklajenim sodelovanjem med javnimi institucijami in zasebnimi deležniki. Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja, pa tudi priložnosti, so izpostavili nujnost in širino raziskovalnega povezovanja na tem področju v Sloveniji," je dodal rektor univerze Zdravko Kačič.

"Včasih pozabljamo, da je kulturna dediščina gonilo razvoja v družbi in je lahko tudi gonilo prilagajanj podnebnim spremembam," je izpostavil profesor dediščinske znanosti na University College London in profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani Matija Strlič, ki je tudi predsednik programskega odbora slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost. Z interdisciplinarnimi raziskavami želijo doseči globlje razumevanje vpliva podnebnih sprememb, kot je višanje temperature in obilnejše padavine, tako na materialno kot nematerialno kulturno dediščino. "Želimo si tudi razumeti, kako bo dediščina pripravila našo družbo in kako lahko skozi dediščino bolje razumemo, kako se lahko družba pripravi na podnebne spremembe," je še povedal Strlič. Cilj je razvoj programa nacionalnih raziskav, ki bo povezal vse deležnike na tem področju. Med primeri že obstoječih dobrih praks je Strlič navedel odziv na uničenje Bolnišnice Franja v ujmi, tako v smislu restavriranja kot zaščite tega spomenika pred nadaljnjimi neurji, ki so zaradi podnebnih sprememb neizogibna. Izpostavil je tudi prizadevanja za razvoj znanj o pridelavi tradicionalnih vrst jabolk na Kozjanskem, ki so odpornejše na podnebne spremembe.