Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kaj je bilo v preteklosti postorjeno za boljše življenje občanov? Kako v občini zadržati mlade? Po čem bo Šoštanj prepoznaven, ko elektrarna ne bo več določala njegove identitete? Govora pa je bilo tudi o občutljivi temi – plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru.

Občinski praznik je priložnost za pogled nazaj, a tudi naprej. Če bi morali izpostaviti eno stvar, zaradi katere je Šoštanj danes boljši kraj za življenje kot ob začetku vašega mandata – katera bi bila?

»Že uvodno vprašanje je zahtevno, saj je skoraj nemogoče izpostaviti samo eno stvar. Če pa moram poiskati skupni imenovalec, bi rekel, da je Šoštanj danes bolj urejena, dejavna in povezana občina. Našo občino imam že od nekdaj rad in tukaj z veseljem živim, zato mi veliko pomeni, da se napredek vidi in občuti v vsakdanjem življenju.

S sodelavci veliko pozornosti namenjamo urejenosti mesta in krajevnih skupnosti: čistoči, zasaditvam, cvetlicam na mostovih, javnim površinam in drobnim izboljšavam, ki polepšajo vsakdan. Toda kakovost življenja se ne meri le po videzu.

Nekomu, čigar dom je ogrožal plaz, največ pomeni sanacija; drugemu varna pitna voda, urejena cesta ali komunalna infrastruktura; družinam in mladim športni park, starejšim dostopnost storitev, ljubiteljem kulture pa živahno dogajanje v kulturnem domu.

Najbolj sem ponosen, da nam je kljub poplavam in številnim nepredvidenim izzivom uspelo občino premikati naprej na številnih področjih hkrati. To ni zasluga enega človeka. Je rezultat odlične občinske ekipe, zaposlenih v javnih zavodih in podjetjih, društev, prostovoljcev, krajevnih skupnosti ter občank in občanov, ki s svojim delom in odnosom vsak dan soustvarjajo Šoštanj.«

Postopno slovo od premoga prinaša tudi preobrazbo energetike. Česa se pri tem procesu najbolj bojite in kje vidite največjo priložnost za občino?

»Najbolj me skrbi, da bi se odločitve sprejemale prehitro, daleč od ljudi in brez pravočasno zagotovljenih nadomestnih delovnih mest, programov ter finančnih virov. Šoštanj je desetletja nosil največji del okoljskega, prostorskega in družbenega bremena slovenske energetike.

Zato pravični prehod za nas ne sme pomeniti samo zapiranja, temveč predvsem premišljeno odpiranje novega razvojnega poglavja. Ljudje morajo vedeti, kaj sledi, mladi pa morajo videti razlog, da svojo prihodnost gradijo doma.

Največjo priložnost vidim prav v znanju, infrastrukturi in energetski tradiciji, ki jih že imamo. Šoštanj mora ostati pomembna energetska lokacija, vendar z novimi, čistejšimi tehnologijami, kakovostnimi delovnimi mesti in večjo dodano vrednostjo. Ob tem moramo razvijati tudi druga področja: podjetništvo, športni in trajnostni turizem, stanovanjsko gradnjo, izobraževanje ter oživljanje degradiranih območij.

Prehod bo uspešen le, če bo pravičen tudi do prostora in ljudi, ki so državi največ dali. Naša naloga je, da smo pri tem samozavestni, povezani in konkretni. Ne želimo miloščine, ampak pošten razvojni dogovor, zakonska jamstva in sredstva, s katerimi bomo lahko ustvarili varno prihodnost za generacije, ki prihajajo za nami.«

Družmirsko jezero je za številne domačine občutljiva tema, hkrati pa država in HSE tam načrtujeta veliko plavajočo sončno elektrarno. Kaj mora Šoštanj v zameno za takšen poseg v svoj prostor konkretno dobiti in pri čem občina ne bo popustila?

»Družmirsko jezero je za Šoštanj mnogo več kot zgolj vodna površina. Je prostor spomina, posledica rudarjenja in velikih žrtev naših ljudi, hkrati pa ena ključnih razvojnih možnosti občine. Zato je razumljivo, da vsak nov poseg vzbuja močna čustva in veliko vprašanj. Ta vprašanja niso ovira razvoju, temveč legitimna zahteva ljudi, ki so v preteklosti že veliko prispevali.

Če država in HSE načrtujeta projekt takšnega obsega, mora imeti Šoštanj od njega jasno in trajno korist. To pomeni neposredne finančne učinke za lokalno skupnost, urejeno nadomestilo oziroma ustrezen koncesijski mehanizem, vlaganja v lokalno infrastrukturo, nova kakovostna delovna mesta ter zagotovljen del jezera in obale za rekreacijo, šport, turizem in javno rabo.

Zahtevamo tudi popolnoma transparentne podatke o vplivih na okolje, varnost in prihodnji razvoj jezera.
Občina ne bo popustila pri zaščiti javnega interesa, vključevanju lokalne skupnosti in zahtevi, da se poseg ne izvede na račun kakovosti življenja občanov ali razvojnih možnosti prihodnjih generacij.

Nismo proti spremembam in novi energetiki. Smo pa odločno za to, da se o našem prostoru ne odloča mimo nas in, da koristi ne odtečejo drugam, posledice pa znova ostanejo tukaj.«

Tri leta po katastrofalnih poplavah sanacija še vedno zaznamuje občino. Kaj občani še čakajo in kdaj boste lahko rekli: Šoštanj je po poplavah obnovljen in predvsem varnejši?

»Naša občina je po poplavah že danes precej varnejša, vendar sanacija še ni končana. Bili smo med najbolj prizadetimi občinami v Sloveniji, obenem pa smo po obsegu pripravljenih projektov in izvedenih ukrepov med najbolj aktivnimi.

Skupaj imamo pripravljenih 162 projektov, od katerih je 104 že uspešno zaključenih, 25 jih je trenutno v izvajanju, preostali pa so v fazi usklajevanja z DTP in pristojnim ministrstvom.

Eden največjih zalogajev je bila zagotovitev prostora za nadomestitveno gradnjo za približno 40 družin, ki morajo zaradi ogroženosti zapustiti svoje domove. Nekatere so se odločile za drugo rešitev, več kot polovica pa bo lahko ostala v naši občini. Jeseni se zaključuje gradnja komunalne infrastrukture na območju pod Vilo Široko, nato bodo prebivalci lahko začeli graditi nove domove.

To ni samo gradbeni projekt, temveč vračanje varnosti in prihodnosti ljudem, ki so v nekaj urah izgubili občutek doma.
Preostala sanacija poteka skladno s pripravo projektov, postopki umeščanja in potrditvami Državne tehnične pisarne. Z vsemi državnimi službami dobro sodelujemo, za kar sem iskreno hvaležen.

Da je Šoštanj v celoti obnovljen, bom lahko rekel, ko bodo zaključeni ključni vodotoki, plazovi, ceste in mostovi ter ko bodo vse prizadete družine znova varno živele. Do takrat ostajamo vztrajni in pri vsakem projektu gledamo predvsem to, da ne obnovimo le starega stanja, ampak občino naredimo odpornejšo na prihodnje ujme.«

Proračun je letos izrazito investicijsko naravnan. Katera investicija bo po vašem mnenju najbolj spremenila vsakdanje življenje občanov in kdaj bodo njene učinke dejansko občutili?

»Če moram izpostaviti eno, je to Športni park Šoštanj, ker bo povezal otroke, mladino, športna društva, rekreativce in družine. Zaključujemo prvi in drugi sklop ter pričakujemo uporabno dovoljenje, tretji sklop - veliko nogometno igrišče z naravno travo, pa je v izvedbi. Park bo v celoti zaživel prihodnje leto.

Ker gre pretežno za zunanje površine, bodo posamezni deli polno uporabljeni predvsem v toplejših mesecih, igrišča z umetno travo pa bodo omogočala dejavnosti tudi v hladnejšem obdobju.

Toda kakovost vsakdanjega življenja se izboljšuje s celoto naložb. Urejamo številne cestne odseke, celovito smo prenovili Cankarjevo cesto, posodabljamo komunalno infrastrukturo, obnavljamo ceste v krajevnih skupnostih in izboljšujemo kolesarsko povezavo proti Velenju ob Družmirskem jezeru.

Pomembni so tudi sanacija kulturnega doma, nakup gasilskega vozila za šoštanjske gasilce in ureditev območja ob Muzeju usnjarstva. Učinki nekaterih naložb so vidni takoj, pri drugih šele čez nekaj let. Skupni cilj pa je jasen: varnejša, bolj povezana in bolj živahna občina, v kateri so kakovostni pogoji za šport, kulturo, mobilnost in druženje dostopni čim širšemu krogu ljudi.«

Kako bi sicer ocenili finančno stanje občine? Je Šoštanj finančno dovolj močan, da lahko izpelje vse načrtovane projekte, ne da bi se moral za njih dodatno zadolževati?

»Finančno stanje občine ocenjujem kot stabilno in odgovorno vodeno. Imamo zelo ambiciozen investicijski cikel, dodatno pa izvajamo obsežno popoplavno sanacijo. Tako velikega razvojnega zamaha ni mogoče graditi samo z lastnimi prihodki, zato smo zelo dejavni pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev ter pri dogovorih z drugimi financerji.

Prav sposobnost, da za občinski vložek pridobimo čim več zunanjih sredstev, je eden ključnih razlogov, da lahko uresničujemo toliko projektov hkrati. Zadolževanje samo po sebi ni znak slabega upravljanja, če je premišljeno, zakonsko vzdržno in namenjeno naložbam, ki bodo občanom služile več desetletij.

Ne bi bilo odgovorno obljubiti, da se občina ne bo nikoli dodatno zadolžila, če želimo izpeljati razvojne projekte in hkrati izkoristiti razpoložljivo sofinanciranje. Odgovorno pa je, da vsako odločitev presodimo glede na sposobnost odplačevanja, stroške financiranja in dolgoročne koristi projekta.

Naš cilj je jasen: ohraniti likvidnost in finančno stabilnost, redno izpolnjevati vse obveznosti ter razvojnega bremena ne preložiti na prihodnje generacije. Hkrati pa tudi ne smemo zamuditi priložnosti, ki jih imamo danes. Pri financah bomo zato še naprej ambiciozni, vendar preudarni in transparentni.«

V občini poteka oziroma je načrtovanih več gradenj. Eden najpomembnejših je prizidek k OŠ Karla Destovnika – Kajuha. Kdaj se bo pričela gradnja in kako bo vplivala na delo?

»Letos pripravljamo potrebno dokumentacijo, naš cilj pa je, da bi se gradnja začela že prihodnje leto. Za projekt smo na razpisu ministrstva, pristojnega za šolstvo, pridobili 1.885.000 evrov, kar je velik uspeh in pomembna potrditev dobro pripravljenega projekta. Prizidek bo šoli zagotovil boljše prostorske pogoje ter otrokom in zaposlenim sodobnejše okolje za delo in učenje.

Poseben izziv bo zagotoviti čim bolj nemoten pouk. Ker gre za prizidek, bo del del mogoče izvajati tudi med šolskim letom, vendar bodo potrebni natančno načrtovanje, varnostni ukrepi in stalno usklajevanje med občino, vodstvom šole, izvajalcem ter starši. Hrupnejše in organizacijsko zahtevnejše posege bomo, kolikor bo mogoče, načrtovali med počitnicami.

Takšen projekt vedno zahteva nekaj prilagajanja, vendar bomo naredili vse, da bo vpliv na pouk čim manjši. Prepričan sem, da bomo z dobrim sodelovanjem tudi ta zahteven čas uspešno premostili. Na koncu bomo dobili nekaj, kar je namenjeno najpomembnejši naložbi vsake skupnosti – našim dragim otrokom in njihovemu znanju.«

Mladi se iz manjših krajev pogosto odseljujejo. Kaj jim lahko Šoštanj ponudi, da bodo ostali tukaj in kako boste oživili mesto?

»Mladi ne ostanejo samo zaradi ene subvencije ali enega dogodka. Ostanejo tam, kjer lahko dobijo stanovanje, kakovostno zaposlitev, varstvo in dobro šolo za otroke, možnosti za šport, kulturo in druženje ter predvsem občutek, da so slišani in da lahko vplivajo na prihodnost svojega kraja. Zato moramo ustvarjati celotno okolje za dobro življenje.

Pomemben korak bo nova stanovanjska gradnja, s katero želimo v občino pritegniti in tukaj zadržati mlade družine. Gradi se tudi nov trgovski center Spar, ki bo predvidoma zaživel v začetku prihodnjega leta. Poleg sodobnejše in širše trgovske ponudbe bo prinesel nova delovna mesta ter prispeval k večjemu obisku in živahnejšemu utripu mesta.

Športni park, prenovljeni kulturni prostori, urejene kolesarske in pohodniške povezave ter raznovrsten program prireditev bodo kakovost življenja še dodatno izboljšali. Enako pomembni so varni javni prostori, dostopne storitve, podpora društvom in ustvarjalcem ter možnosti za podjetništvo in kakovostna delovna mesta, povezana tudi s pravičnim prehodom.

Šoštanj ima pravo velikost za prijazno, varno in povezano življenje; naša naloga je, da to prednost razvijemo. In tukaj imamo še veliko potenciala.«

Šoštanj je desetletja Sloveniji dajal elektriko in prostor za energetiko. Ko danes razmišljate o naslednjih desetih ali dvajsetih letih – po čem želite, da bo mesto prepoznavno takrat, ko dimniki ne bodo več določali njegove identitete?

»Verjamem, da bo Šoštanj tudi v prihodnje pomembna energetska lokacija, vendar ne želim, da bi bil prepoznaven samo po energetiki. Za dimniki Termoelektrarne Šoštanj se skrivajo čudoviti kotički, neokrnjena narava, območja Nature 2000, pohodniške in kolesarske poti, bogata kulturna dediščina ter ljudje z ogromno znanja in ustvarjalnosti.

V povezavi s Športnim parkom želimo razvijati športni turizem, z urejanjem mesta, obale jezera in podeželja pa ponudbo za obiskovalce, ki iščejo naravo, gibanje, kulturo in pristna doživetja. Degradirana območja se bodo sčasoma umirila in prav tam se odpira izjemna priložnost za nove gospodarske vsebine, sodobno energetiko in kakovostna delovna mesta.

Načrtovana stanovanjska gradnja pa mora v občino privabiti mlade družine in okrepiti življenje v mestu. Prihodnosti ne želimo graditi tako, da bi zanikali preteklost. Nanjo moramo biti ponosni, iz nje črpati znanje in hkrati odpreti prostor novemu. Želim, da Šoštanj ostane občina, v kateri se domačini dobro počutijo, mladi vidijo prihodnost, obiskovalci pa se k nam radi vračajo.«

Katere rezultate svojega mandata bi vašemu morebitnemu protikandidatu na volitvah postavili kot dokaz, da je občina pod vašim vodstvom napredovala?

»Najprej, vsakega protikandidata in vsako korektno demokratično tekmo spoštujem. Protikandidata bi pa povabil na ogled občine. Resnično menim, da so rezultati vidni na vsakem koraku. Ob začetku mandata sem večkrat poudaril, da imamo dobro urejeno infrastrukturo in se bomo lahko posvetili še drugim stvarem, a so poplave to obrnile precej na glavo.

Poplave so načrte močno spremenile, vendar razvoja nismo ustavili. Sočasno smo sanirali posledice ujme in nadaljevali naložbe v šport, kulturo, šolstvo, prometno varnost ter kakovost javnega prostora. Na to sem iskreno ponosen.
Vodenje občine ni delo enega človeka in uspehov si ne pripisujem sam. Za njimi stojijo odlična občinska uprava, zavodi, podjetja, društva, prostovoljci, krajevne skupnosti in številni občani.

Moja odgovornost pa je, da povezujem, odpiram vrata, se pogajam in vztrajam. Temu delu sem resnično predan; pogosto traja od zgodnjega jutra do poznega večera in ne pozna klasičnega delovnika. Vsakokrat, ko se peljem po naši občini, vidim stvari, ki bi jih lahko izboljšali, nadgradili, jih dokumentiram, da jih nato realiziramo…

To zmorem tudi zaradi velike podpore družine in bližnjih. Končno oceno bodo dali občanke in občani, sam pa lahko mirno rečem, da smo mandat izkoristili delovno, pošteno in razvojno.«

Kakšno je vaše sporočilo vsem občankam in občanom ob prazniku občine?

»Ob prazniku naše lepe Občine Šoštanj vsem občankam in občanom iskreno in iz srca čestitam. Hvala vam za vse, kar vsak dan prispevate k naši skupnosti. Z vašim delom, znanjem, prostovoljstvom, skrbjo za sosede, delovanjem v društvih in preprosto s spoštljivim odnosom do kraja, v katerem živimo.

Za nami so izjemno zahtevna leta, v katerih smo doživeli veliko preizkušenj, a smo vedno znova dokazali, da znamo stopiti skupaj. Zato na prihodnost gledam z optimizmom. Pred nami je obdobje velikih sprememb, vendar imamo znanje, pogum in srčnost, da iz njih ustvarimo nove priložnosti. Ponosni smo lahko na vse, kar smo že naredili, in samozavestni glede tega, kar še bomo.

Osebno vse kar delam, delam z mislijo na svoje drage otroke in na vse otroke naše občine oz. na generacije, ki bodo nekoč presojale, ali smo znali odgovorno ravnati s prostorom in priložnostmi, ki so nam bile zaupane. Pri tem mi ogromno pomenita podpora moje družine in zaupanje ljudi. Želim vam prijetno praznovanje, veliko ponosa na naš Šoštanj ter predvsem zdravja, medsebojnega spoštovanja in vere v skupno ter lepo prihodnost.«