Velenjski županski kandidati o varnosti, ogrevanju in prihodnosti mesta
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Sedmerica kandidatov za velenjskega župana se pred lokalnimi volitvami sooča z zahtevnimi vprašanji o prihodnosti Šaleške doline.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na soočenju Televizije Slovenija so se dotaknili varnosti v mestu, cen daljinskega ogrevanja, novih delovnih mest in stanovanjske problematike. Medtem ko aktualni župan Peter Dermol izpostavlja že začete projekte, njegovi izzivalci opozarjajo na zamujene priložnosti in predstavljajo drugačne rešitve.
Velenje bo 15. novembra izbiralo novega župana. Za položaj se poteguje sedem kandidatov: Peter Dermol (SD), Nejc Pačnik (SDS), Veronika Juvan (NSi), Asmir Bećarević (Ljudska iniciativa Velenje), Franci Lenart (Naše Velenje), Faruk Pijuković (Stranka upokojencev Velenje) in Alenka Gortan (Demokrati). Slednja se soočenja zaradi zdravstvenih razlogov ni udeležila.
Razprava je pokazala, da imajo kandidati precej različne poglede na razvoj mesta, skupna pa jim je ocena, da Velenje v prihodnjih letih čakajo pomembne odločitve.
Varnost v mestu vse bolj izpostavljena tema
Med vprašanji, ki so zaznamovala soočenje, je bila varnost. Nedavni posnetki nevarne vožnje s skiroji, opozorila o večernih pretepih in občutek ogroženosti med nekaterimi mladimi so odprli razpravo o tem, kako zagotoviti varnejše javne površine.
Faruk Pijuković je bil pri oceni razmer neposreden. Prepričan je, da Velenje ni več tako varno, kot je bilo nekoč, zato je varnost postavil na prvo mesto svojega volilnega programa. Zavzema se za okrepljen nadzor območij, kjer prihaja do vandalizma in drugih kršitev.
Tudi Nejc Pačnik pravi, da med pogovori z občani zaznava nezadovoljstvo z varnostnimi razmerami. Kot enega od možnih vzrokov je omenil priseljevanje tujcev, pri zagotavljanju reda pa pričakuje odločnejše ukrepanje policije in občinskega redarstva.
Franci Lenart je vprašanje varnosti povezal z demografskimi spremembami. Po njegovem mnenju mora mesto več pozornosti nameniti vključevanju priseljencev v lokalno okolje. Opozoril je, da zlasti večerno gibanje po nekaterih delih mesta pri občanih vzbuja nelagodje.
Aktualni župan Peter Dermol je težavo povezal tudi s pomanjkljivo učinkovitostjo kaznovanja kršiteljev. Opozoril je, da policijski postopki pogosto nimajo ustreznega sodnega epiloga. Občina je po njegovih besedah na ključnih območjih že namestila varnostne kamere, nujno pa ostaja sodelovanje s policijo in redarstvom.
Veronika Juvan je ob nedavnem divjanju s skiroji poudarila potrebo po večjem nadzoru in preventivnem ukrepanju.
Drugačno stališče je predstavil Asmir Bećarević, ki nasprotuje širjenju videonadzora po celotnem mestu. Večjo pozornost bi namenil preventivi, športnim in kulturnim dejavnostim ter sodelovanju s starši. Ob tem zagovarja ničelno toleranco do kriminalnih dejanj.
Ogrevanje: kaj se bo zgodilo po aprilu 2027?
Eno najobčutljivejših vprašanj za Velenjčane ostaja cena daljinskega ogrevanja. Veljavna zakonska ureditev cene ureja do aprila prihodnje leto, kandidati pa so predstavili različne poglede na prihodnjo oskrbo s toploto.
Peter Dermol je pojasnil, da so v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in strokovnimi svetovalci že pripravili tehnične rešitve za preobrazbo sistema. Med predvidenimi možnostmi so sončna elektrarna, toplotna črpalka in hranilnik toplote, za zimske potrebe pa uporaba biomase. Obravnavajo tudi možnost soproizvodnje električne energije. Po njegovih besedah ima projekt podporo evropskih institucij in pristojnega ministrstva.
Asmir Bećarević je opozoril predvsem na negotovost po izteku zakonske ureditve. Po informacijah, s katerimi razpolaga, bi lahko cena toplote presegla 140 evrov za megavatno uro, kar bi pomenilo več kot 50-odstotno podražitev. Gre za njegovo napoved, ki na soočenju ni bila potrjena kot prihodnja cena ogrevanja. Od aktualnega vodstva občine pričakuje jasnejše odgovore o tem, koliko bodo gospodinjstva plačevala po aprilu 2027
Franci Lenart meni, da bi morala občina nov koncept daljinskega ogrevanja pripraviti že pred leti. Ocenjuje, da je bilo izgubljenega preveč časa, pri letošnjih cenah pa zaradi veljavnega interventnega zakona ne pričakuje sprememb.
Faruk Pijuković bi najprej zahteval temeljit pregled stroškov in izgub v toplovodnem omrežju. Napoveduje tudi pogajanja z dobavitelji toplote in uvedbo usmerjene pomoči za upokojence ter socialno šibkejša gospodinjstva.
Veronika Juvan prihodnost vidi v povezovanju različnih energetskih virov, od obnovljivih virov do uporabe odvečne industrijske toplote. Prepričana je, da je treba zmanjšati izgube v omrežju in čim prej sprejeti dokončno odločitev o nadomestnem viru ogrevanja.
Nejc Pačnik pa poleg posodobitve sistema poudarja energetsko prenovo stavb. Podpira občinske subvencije za izolacijo objektov, obnovo omrežja ter uporabo toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in hranilnikov energije.
Po premogovniku bo treba ustvariti nova delovna mesta
Zapiranje Premogovnika Velenje, ki naj bi po sedanjem časovnem načrtu obratoval do leta 2033, predstavlja enega največjih razvojnih izzivov Šaleške doline. Kandidati se strinjajo, da bo treba nadomestiti delovna mesta v premogovništvu, precej manj enotni pa so glede načina gospodarskega prestrukturiranja.
Aktualni župan Peter Dermol je izpostavil, da se je v zadnjih šestih letih število delovnih mest v Velenju povečalo za približno tisoč. Po njegovih navedbah se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za več kot polovico, brezposelnost pa je rekordno nizka. Med prihodnjimi projekti je omenil industrijsko-tehnološki inkubator in prenovo stare elektrarne. Posebej je opozoril na potrebo po kakovostnih zaposlitvah za ženske ter spremenjena pričakovanja mladih, ki jih težka industrija vse manj privlači.
Franci Lenart je predstavil gospodarski model, ki temelji na štirih stebrih: tehnologiji in razvoju, napredni industriji, storitvah ter turizmu. Na področju tehnologije in razvoja načrtuje 400 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, v napredni industriji pa še približno 450 zaposlitev.
Asmir Bećarević meni, da sta država in lokalna politika s pripravami na zapiranje rudnika zamujali. Predlaga ustanovitev novega podjetja, ki bi izkoristilo znanje in izkušnje zaposlenih v premogovništvu, zlasti na področju izdelave in vzdrževanja težke rudarske mehanizacije. Prepričan je, da bi lahko takšna usmeritev ustvarila več tisoč delovnih mest.
Nejc Pačnik poudarja, da prihodnost gospodarstva ne sme biti odvisna od ene ali dveh panog. Občina bi morala po njegovem mnenju zagotoviti ustrezna zemljišča, infrastrukturo in pogoje za nove investitorje. Priložnosti vidi v tehničnih dejavnostih, okoljski obnovi in zdravstvu.
Veronika Juvan je opozorila, da delovna mesta ne izginjajo samo v premogovništvu, temveč tudi v drugih podjetjih, med drugim v Gorenju. Ključno vprašanje zanjo je, ali bodo nove zaposlitve nastajale dovolj hitro, da bodo nadomestile izgubljene. Zavzema se za razvoj podjetij, ki bodo ustvarjala prihodke in izvoz.
Faruk Pijuković je poudaril sposobnost rudarjev za prilagajanje novim delovnim okoljem. Po njegovem je treba zaposlenim omogočiti prekvalifikacije in pridobivanje dodatnih znanj. Kot eno od razvojnih možnosti je izpostavil turizem, predvsem pa privabljanje investitorjev, ki bi zagotavljali zaposlitve mlajšim generacijam.
Stanovanja za mlade: obljube in očitki zaradi zamud
Stanovanjska problematika je bila eno od področij, kjer so kandidati aktualnemu vodstvu občine namenili največ kritik.
Franci Lenart je opozoril na neuresničene načrte iz iztekajočega se mandata. Po njegovih besedah je bilo obljubljenih 400 stanovanj, vendar do pričakovane gradnje ni prišlo. Med možnimi rešitvami je izpostavil območje Pošte Paka, kjer bi občina lahko sodelovala z zasebnimi investitorji in prispevala k komunalnemu opremljanju zemljišč.
Peter Dermol je priznal, da je bila gradnja novih stanovanj v tem mandatu skromna. Omenil je dokončana oskrbovana stanovanja v Starem Velenju in pojasnil, da so se postopki spreminjanja prostorskih aktov zavlekli. Po njegovih besedah je zdaj sprejetih osem prostorskih aktov, ki omogočajo gradnjo približno 850 stanovanj.
Veronika Juvan je napovedala sodelovanje občine, stanovanjskega sklada in gospodarstva pri novih stanovanjskih projektih. V prvem mandatu bi želela zagotoviti približno 200 stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam in kadrom, ki jih mesto potrebuje
Asmir Bećarević bi stanovanjsko ponudbo povečeval tudi z dozidavami in nadzidavami obstoječih objektov. Poleg javnih najemnih stanovanj podpira gradnjo tržnih in kadrovskih stanovanj v sodelovanju z zasebnimi investitorji.
Nejc Pačnik je poudaril, da mladim ni dovolj omogočiti zgolj najema, temveč jim je treba pomagati tudi pri pridobitvi lastne nepremičnine. Pri tem je opozoril na težave s financiranjem in potrebo po ugodnejših kreditnih pogojih.
Faruk Pijuković pa bi pripravil stanovanjski načrt z jasnimi merili dostopnosti. Opozoril je tudi na domnevno veliko število praznih zasebnih stanovanj v Velenju. Po njegovih informacijah naj bi jih bilo približno dva tisoč, zato predlaga preverjanje dejanskega stanja na terenu.
Odločitev o prihodnosti Velenja bodo sprejeli volivci
Prvo soočenje je razkrilo razlike med kandidati, ki zagovarjajo nadaljevanje začetih projektov, in tistimi, ki zahtevajo korenitejše spremembe vodenja občine.
Pred Velenjem so odločitve, ki bodo vplivale na življenje občanov še dolgo po izteku prihodnjega županskega mandata. Prehod iz premogovne dejavnosti, vzpostavitev novega sistema ogrevanja, zagotavljanje dostopnih stanovanj in občutek varnosti so vprašanja, pri katerih bodo volivci poleg predvolilnih obljub presojali tudi njihovo izvedljivost.
Kdo jih je najbolj prepričal, bo znano po lokalnih volitvah 15. novembra.
Vir: Soočenje kandidatov za župana Mestne občine Velenje, TV Slovenija, 4. november 2026.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
