Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Katastrofa. Kaj takega ne pomnijo niti moji starši. Ne vemo, kaj bomo. Imamo veliko vprašanj, a za večino nanja za zdaj nimamo odgovorov,« pravi o posledicah dolgotrajne suše Darja Ledinek, ki skupaj z možem Evgenom kmetuje v Rečici ob Paki in dodaja: »Ne vem, kako bi bilo, če ne bi hodila še v službo.«

Že vrsto let se na kmetiji ukvarjajo s proizvodnjo mleka. Med več kot 50 repi v hlevu je 30 molznic, ostalo so biki, ki jih prodajo za meso. »Krme imamo za čredo premalo. Že prva košnja trave je bila v primerjavi z lansko manjša, druga je bila nekoliko boljša. Poleg trave hranimo živino še s suho krmo, večji del pa s silažno koruzo. O tem, kakšen bo letošnji pridelek slednje, težko najdem prave besede. Milo rečeno zelo, zelo slab.

Na prodnatih njivah, ki jim imamo največ, je dolgotrajna suša povzročila skoraj 100-% škodo. Pri tisti, ki za zdaj še ostaja zelena, pa je zelo vprašljiva kakovost. Tudi zrela je zelo neenakomerno. Nekatere površine bo treba prej požeti, na drugih je koruza še preveč mlečna, kar bo vplivalo na kakovost krme. Ta močno vpliva na kakovost mleka. Cene tega že danes padajo.
Glede na to, da smo vključeni v shemo brez GSO, je proizvodnja še dražja. Stroški rastejo v nebo, tudi kredite je treba odplačevati. Kako bomo lahko omilili krizo? V največji meri z dokupom potrebnih stvari. Bojim se, da se selekciji v hlevu ne bo dalo izogniti. Kaj to pomeni za prihodek na kmetiji in njen nadaljnji razvoj, pa ni treba izgubljati besed,« je sklenila razmišljanja Darja Ledinek.

»Rešuje« jih vzreja piščancev

Klemen Ježovnik je mladi prevzemnik na v živinorejo usmerjeni kmetiji iz Paške vasi. V hlevu imajo Rabotniki, kot jim pravijo po domače, običajno od 40 do 45 glav pitanih telic za meso, trenutno je v njem 25 repov.
»Čakam. Ne vem, ali bomo hlev napolnili, če, kdaj in za koliko glav. Razlog za to so posledice suše. Za zdaj kaže, da bomo zaradi pomanjkanja krme manj vhlevljali. Prva in druga košnja trave sta bili dokaj v redu, za tem smo pokosili še nekaj malega, zdaj pa že lep čas nič. Travne površine so požgane in tudi, če bo kmalu deževalo, bo travna ruša potrebovala kar nekaj časa, da si bo opomogla. Predvidevam, da letos kosili ne bomo več, razen čistilne košnje,« je povedal. Na vprašanje, kako si bodo pomagali, je odgovoril: »Na srečo imamo še nekaj lanske zaloge.«

Še bolj skrb vzbujajoč je, dodaja sogovornik, pridelek koruze. Na peščenih površinah beležijo do 70 % škode, na ostalih njivah za zdaj kaže nekoliko bolje. »Zaradi slabše kakovosti koruze bo tudi krma manj kakovostna. Skoraj mesec dni prej bomo silirali, kot smo običajno, kar tudi pove veliko o posledicah suše. Krme ne nameravamo kupiti, bomo – kot sem že dejal – ostali pri manjši čredi, kar se bo krepko poznalo že čez pol leta pri cenah hrane in surovin. Dražja bo nafta, višje bodo cene umetnih gnojil in ostalega blaga. V tem trenutku našo kmetijo »rešujejo« piščanci. Smo namreč kooperanti Perutnine Ptuj in zanjo vzrejamo 10 tisoč piščancev.«

Čeprav Klemna delo na kmetiji veseli, priznava, da je zaradi vse pogostejših neugodnih vremenskih razmer kmetovati vse teže. V bitki z naravo so povsem nemočni. Volja, vztrajnost in pridne roke proti njej nimajo pravega učinka. »Imel bi ga pa namakalni sistem, o čemer bi bilo v lokalni skupnosti treba razmišljati in na ta način ohraniti kmetijsko dejavnost kot eno od prednostnih v okolju.«

Klemen upa, da bo kmetom v naravnih nesrečah, kot je dolgotrajna suša, prišla naproti tudi država, vsaj s poenostavitvijo oziroma z bolj prijaznimi birokratskimi zahtevami.

Pridelka bo manj za več kot tretjino

Površine na območju Malega Vrha in Velikega Vrha v občini Šmartno ob Paki krasijo vinogradi, v katerih je prav tako zaznati posledice dolgotrajnega obdobja visokih temperatur in skorajda nič padavin. »Korenine starejših trt so globlje v zemlji, zato suša pri teh nima tako velikega vpliva kot pri mladih sadikah, katerih korenine še ne segajo globlje, zato so se začele te sušiti. Poleg tega se posledice suše kažejo na grozdih in listih trte. Videti je sončni ožig, listi so se začeli sušiti, prav tako grozdi, grozdne jagode so zelo drobne, kar pomeni, da bo količinsko pridelka manj. V tem trenutku ocenjujemo, da ga bo manj od 30 do 40 %,« pravi Alojz Slemenšek, tajnik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki.

Ukrepi? Jih praktično ni, pravi sogovornik. Posledice suše namreč lahko omili le več padavin, saj bi se v tem primeru grozdne jagode vsaj nekoliko odebelile in pri stiskanju dale več soka. »Ob pomanjkanju vode je zalivanje neizvedljivo. Vsak trs rabi vsaj 30 litrov vode na teden. Morda bi omenjeni ukrep v manjši meri prišel v poštev za preživetje mladih trsov,« še pojasnjuje Alojz Slemenšek.