zzrs

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko se temperature vode znižujejo in se dnevi krajšajo, se v slovenskih rekah začenja eno najpomembnejših obdobij za ohranjanje ribjih vrst – drst postrvi. V tem času ribe iščejo primerna drstišča, kjer bodo poskrbele za novo generacijo. Med vodotoki, v katerih živi potočna postrv, je tudi reka Paka, ki teče skozi Velenje in Šaleško dolino.

V Sloveniji se v hladnejšem delu leta drstita dve domorodni vrsti postrvi: potočna postrv (Salmo trutta), značilna za donavsko porečje, in soška postrv (Salmo marmoratus), ogrožena endemična vrsta jadranskega povodja. Potočna postrv se praviloma začne drstiti okoli sredine novembra, soška pa nekoliko pozneje, običajno v začetku decembra. Natančen čas je odvisen predvsem od temperature vode in značilnosti posamezne reke.

Kako poteka drst postrvi?

Postrvi za razmnoževanje izbirajo čiste, prodnate dele rek z ustreznim vodnim tokom. Samica z gibi repa izkoplje plitvo drstno jamo, v katero odloži ikre, samec pa jih oplodi. Samica jih nato prekrije s prodom, kjer se začne njihov razvoj.

Za preživetje iker je ključnega pomena čista, s kisikom bogata voda, ki mora neovirano prehajati skozi prodnato dno. Ko se ikre razvijejo, se iz njih izležejo mladice, ki sprva ostajajo skrite med prodniki.

Prav zato je obdobje drsti za postrvi še posebej občutljivo. Ribe potrebujejo mir, neoviran dostop do drstišč in ustrezne življenjske razmere. Njihovo razmnoževanje lahko ogrozijo vodne pregrade, posegi v struge, onesnaževanje in zasipavanje prodnatih površin.

Zakaj je pomemben tudi lovopust?

V času razmnoževanja so postrvi zaščitene z varstvenimi dobami oziroma lovopustom, ki prepoveduje njihov lov. Večmesečno varstveno obdobje omogoča, da ribe nemoteno opravijo drst in da se ikre ter mladice razvijajo v čim bolj naravnih razmerah.

Pomembno pa je tudi, da ljudje ne posegamo v rečno dno. Premikanje kamenja, hoja po prodnatih drstiščih in posegi v strugo lahko poškodujejo ikre ter porušijo občutljivo ravnovesje vodnega ekosistema.

Paka je bila nekoč polna velikih postrvi

Da ima reka Paka bogato ribiško zgodovino, pričajo tudi zapisi Ribiške družine Velenje. Kot je v prispevku o zgodovini ribištva v Velenju in okolici zapisal Jože Hudales, je bila Paka nekoč izjemno bogata z ribami. Starejši Velenjčani so se spominjali, da so bile dvokilogramske postrvi povsem običajne, pogosto pa so ulovili tudi večje primerke. Ena od zgodb govori celo o 2,5 kilograma težki postrvi, ulovljeni okoli leta 1942.

Ribolov na Paki je bil pomemben že v srednjem veku

Prvi pisni podatki o ribolovnih pravicah v Šaleški dolini segajo v leto 1480. Paka je bila po zgodovinskih zapisih vse do novejšega časa zelo bogata z ribami.

Postrvi so bile tudi del lokalne gostinske ponudbe. V Rakovem hotelu in restavraciji ter v Hudovernikovi gostilni so jih redno ponujali gostom.

Posebno zanimiva je zgodba o ulovu iz leta 1942. Eden od takratnih ribičev se je spominjal, da je ujel kar 2,5 kilograma težko postrv. Ker je z materjo nista upala ponuditi drugim, sta jo morala pojesti sama.

Ribogojstvo je imelo pomembno vlogo. Edvard Rak je pred drugo svetovno vojno gojil črne angleške postrvi v ribniku nad današnjo Ljubljansko cesto. Večkrat na leto jih je prestavil v bazen v strugi Pake pri svoji žagi, kjer so čakale na uporabo v restavraciji.

Zgodovina tako razkriva, kako pomemben življenjski prostor je bila Paka za ribe in ljudi, ki so ob njej živeli.

Danes je ohranjanje naravnih danosti še toliko pomembnejše

Čista voda, neokrnjena struga in mirna drstišča so ključni pogoji, da bo reka tudi v prihodnje ostala dom potočni postrvi in drugim vodnim organizmom. Strokovno poročilo o ovrednotenju vpliva na ribji živelj, pripravljeno leta 2017 za potrebe načrtovanja državne ceste Šentrupert–Velenje, je na območju Pesja v reki Paki obravnavalo osem ribjih vrst oziroma taksonov: potočno postrv, lipana, klena, zeleniko, pohro, rdečeoko, kaplja in donavskega potočnega piškurja.

Tudi danes je Paka življenjski prostor potočne postrvi in lipana, ki ju na svoji spletni strani navaja Ribiška družina Velenje. Novejši javno dostopni celovit popis vseh ribjih vrst v Paki sicer ni na voljo, zato ni mogoče zanesljivo potrditi, da so v njej danes prisotne vse vrste iz raziskave leta 2017.

Podatki opozarjajo na pomen ohranjanja reke Pake kot življenjskega prostora rib in drugih vodnih organizmov. Čista voda, ohranjena naravna struga in neokrnjena prodnata dna so ključni za njihovo preživetje in razmnoževanje. Skrb za vodotoke pa je pomembna tudi za ohranjanje naravnega okolja celotne Šaleške doline.

ribiška družina velenje