Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Povratne steklenice, nekoč običajen del nakupovanja, so na trgovskih policah vse redkejše. Delež pijač v povratni embalaži se je v Sloveniji z 39 odstotkov leta 2000 zmanjšal na 18 odstotkov leta 2024, večina tega deleža pa izhaja iz gostinstva.

Toda zanimanje kupcev obstaja: po anketi projekta ČISTO bi kar 92 odstotkov sodelujočih takšne pijače kupovalo pogosto ali vedno, če bi bile bolj dostopne. Razkorak med željami potrošnikov in ponudbo je bil v ospredju strokovnega posveta »Jasna oznaka + preprosto vračilo = čista izbira«, ki je 20. oktobra potekal na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju. V okviru projekta ČISTO sta ga pripravila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in društvo Eko krog.

Kupce bolj kot teža moti slaba izbira

Pregled trgovin v okviru projekta je pokazal, da je v povratni embalaži mogoče kupiti predvsem pivo in mineralno vodo. Kupcem izbiro otežujejo tudi nejasne oznake na policah, nenavedeni zneski kavcije in različna pravila vračanja.

Vračilni avtomati so pogosto postavljeni v manj opazne dele trgovin. Med anketiranimi jih 91 odstotkov vsaj občasno pogreša pijače v povratni embalaži, redno pa jih kupuje le petina.

Največ sodelujočih si želi takšno možnost pri mleku, sledijo voda, sokovi in jogurti. Tretjina povratno embalažo prepozna s težavo ali je sploh ne prepozna, teža steklenic pa pomeni oviro za manj kot petino.

Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja pri ZPS, je ob predstavitvi rezultatov poudaril, da je treba izboljšati predvsem dostopnost. Potrošniki so pripravljenost že pokazali, naslednje korake pa morajo narediti trgovci, proizvajalci in odločevalci.

Ena steklenica, več deset uporab

Povratna steklenica v povprečju opravi od 25 do 30 krogov uporabe, nekateri sistemi pa omogočajo tudi do 50 ponovnih polnjenj. Po podatkih, predstavljenih na posvetu, lahko v določenih pogojih v primerjavi s plastenkami povzroči do 70 odstotkov manj izpustov toplogrednih plinov, v primerjavi s pločevinkami pa več kot polovico manj.
Vendar okoljska učinkovitost ni odvisna zgolj od materiala. Pomembni so tudi število ponovnih uporab, prevozne razdalje, čiščenje in organizacija vračanja.

Doc. dr. Gašper Gantar s Fakultete za varstvo okolja je zato poudaril pomen analize življenjskega cikla, ki upošteva vplive od pridobivanja surovin in proizvodnje do uporabe ter ravnanja z odsluženo embalažo.

Šele takšna presoja pokaže, katera rešitev je v konkretnih razmerah okoljsko najprimernejša. Dr. Anja Bubik z iste fakultete je predstavila še vprašanje prehajanja snovi iz embalaže v živila. Pri tem so pomembni material, temperatura, kislost vsebine in čas shranjevanja. Steklo ima zaradi kemijske stabilnosti določene prednosti, saj iz njega v običajnih pogojih uporabe praviloma prehaja zelo malo snovi.

V gostinstvu deluje, v trgovinah se zatika

Na okrogli mizi so iskali razloge, zakaj je povratna embalaža v gostinstvu bolj uveljavljena kot v maloprodaji. Razpravljali so o stroških zbiranja, pranja in ponovnega polnjenja ter o standardiziranih steklenicah, ki bi jih lahko uporabljalo več proizvajalcev.

Stane Žilnik iz gostinskega lokala Stari pisker je predstavil izkušnje s povratno stekleno embalažo, ki ji dajejo prednost kljub dodatnim logističnim in skladiščnim stroškom. Gostom že vrsto let brezplačno ponujajo tudi vodo iz pipe v steklenih vrčih.

Po njegovi oceni bi lahko vračanje embalaže bolje delovalo tudi v trgovinah, če bi bilo deležno večje pripravljenosti trgovcev in ustrezne sistemske podpore. Dr. Petra Medved Djurašinović z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je poudarila prizadevanja sektorja pijač za večjo uporabo embalaže za večkratno uporabo. Ob tem bo treba preučiti okoljsko in ekonomsko najustreznejše možnosti, tudi rešitve s povratnimi plastenkami PET.

Praktični vidik sta dopolnila Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher, ki je predstavila pot odpadne plastenke in pomen pravilnega ločevanja, ter Metod Špital iz podjetja MAŠ Catering, ki je opozoril na organizacijske in logistične izzive ponovne uporabe.

Jasne oznake in preprosto vračanje

ZPS predlaga jasne oznake povratne embalaže in višine kavcije, večjo izbiro izdelkov ter dostopna vračilna mesta z enotnimi, preprostimi pravili.

Med predlogi je tudi vračanje brez zahteve po predložitvi računa. Učinkovitejši skupni sistem bi moral temeljiti na sodelovanju proizvajalcev in trgovcev ter standardizirani embalaži.

Sporočilo velenjskega posveta je bilo jasno: pripravljenost potrošnikov obstaja, vendar sama ne zadošča. Za pogostejšo uporabo povratnih steklenic potrebujemo ponudbo, pri kateri njihovo iskanje in vračanje ne bosta zapleten del vsakdanjega nakupa.