To še dodatno poudarja nujnost ukrepanja. Čeprav jih je povzročilo več različnih dejavnikov, je mogoče z ustreznimi ukrepi omiliti njihove negativne vplive. Dr. Gašper Rak, univ. dipl. inž. vod. in komunalni inž. s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, pravi, da ljudje kaj hitro pozabimo na takšne dogodke, kot so poplave, čeprav je ključno ohraniti zavedanje o njih.

To postavlja temeljno izhodišče, da se ne smemo izogibati prepoznavanju teh dogodkov, saj so se v preteklosti že pojavljali in se še bodo. »Z našimi posegi v prostor nedvomno povečujemo možnosti za negativne posledice ob poplavah. Čeprav je bil glavni vzrok za letošnje poplave skupek različnih dejavnikov, se zavedamo, da lahko z ukrepi omilimo škodo, a ne moremo popolnoma preprečiti, da voda ne bi sledila svoji poti v primeru hujših pretokov. Pri naših prizadevanjih upoštevamo te dejavnike, a se zavedamo, da je tveganje vedno prisotno in popolne varnosti ne moremo zagotoviti niti v prihodnosti.«

»Idealno« zaporedje dogodkov

Uničujoče poplave so marsikje po državi spremenile podobo dolin. Tako je bilo tudi v Kamniški Bistrici, kjer je strugo reke ponekod premaknilo za kar petdeset metrov. Premik je ujela kamera satelita.

»Glede na nedavne katastrofalne poplave je prišlo do »idealnega« zaporedja dogodkov, ki so vključevali predhodna neurja, veliko vetrolomov in na novo odprtih erozijskih žarišč. S teh območij se je sproščala velika količina prodne zemlje, peska in mulja. Posledično je voda nosila s seboj tudi velike količine materiala, kot so drevesa, bale sena … Vse to je zmanjšalo pretočno sposobnost rečnih strug, kar je povzročilo, da voda ni mogla normalno odtekati, temveč se je razlivala v okoliški prostor. Naplavine vejevja so povzročile zaprtje številnih mostnih odprtin in škodo na infrastrukturi ter omogočile vodi, da je zapustila glavno strugo in preplavila okoliški prostor. Neočiščeni vodotoki, potoki in reke so igrali pomembno vlogo in prispevali k resnosti poplav,« je bil nazoren dr. Rak.

 Država mora pristojnost vrniti lokalni skupnosti

»V Sloveniji imamo vodnogospodarsko podjetje, ki ima koncesijo za vzdrževanje vodotokov, zato so določena sredstva namenjena temu. Verjamem, da ta podjetja naredijo največ, kar lahko, in ne moremo pričakovati, da bi lahko naredila še več. Odgovornosti ne bi smeli zgolj prelagati na državo ali podjetja. Vsi smo odgovorni za ureditev okolja, vsak posameznik lahko tudi prispeva k izboljšanju razmer. Ne smemo pozabiti na tiste, ki izdajajo soglasja ali podajajo mnenja glede posegov v prostor. Njihova odgovornost je ključna tudi pri oblikovanju politik in odločitev, ki vplivajo na varnost vodotokov. Sodelovanje med državo, lokalnimi skupnostmi, vodnogospodarskimi podjetji in posamezniki je ključno za celovito in trajnostno obvladovanje težav v zvezi z vodotoki.«

Popolne varnosti ni mogoče zagotoviti

»Postavlja se vprašanje, kaj graditi na območjih, ki so nagnjena k poplavam v sodobnem času, ko je prostor omejen. Iskanje najprimernejših območij za gradnjo zahteva upoštevanje naravnih nevarnosti. Umik pred vodo je zagotovo boljša rešitev, a vsi na ta način ne moremo ukrepati, zlasti ne povsod po Sloveniji. Kljub temu lahko s pametnimi ukrepi zmanjšamo obseg poplav. Morda lahko v zaledju vodotokov poskrbimo za manjše pretoke na določenih območjih, kar bi omogočilo bolj kontroliran tok visokih voda. Popolne varnosti ni mogoče zagotoviti.

Glede prizadetih območij je težko reči, kaj storiti. Bi morali biti ljudje preseljeni ali območja obnovljena? Če gradnja na teh območjih ni več dovoljena, bo treba najti nadomestna zemljišča. To postane še bolj zapleteno, če so zemljišča, ki so bila zasebna, zdaj namenjena vodotokom. Država bo morala najti rešitve za preselitev ljudi ali zagotoviti nadomestna zemljišča.«