Andrej Planinšek: Skrbel je za varnost ob naravnih in drugih nesrečah
Kemik iz Celja, ki je desetletja deloval v Regijskem štabu Civilne zaščite Zahodne Štajerske
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila v začetku meseca osrednja državna slovesnost ob dnevu civilne zaščite. Dan, ki ga v Sloveniji obeležujemo 1. marca, je posvečen vsem pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki s svojim znanjem, izkušnjami in pogumom zagotavljajo varnost državljank in državljanov ob naravnih in drugih nesrečah.
Prejemnik najvišjega priznanja
Med nagrajenci so bili tudi tokrat predstavniki Regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) Zahodne Štajerske. Plaketo civilne zaščite za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja ter pri varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah je prejel Celjan Andrej Planinšek, diplomirani inženir kemije, ki je konec lanskega leta končal kariero delovanja v civilni zaščiti.
Nesebično deljenje znanja
»Andrej Planinšek je bil član Regijskega štaba Civilne zaščite Zahodne Štajerske za področje radiološke, kemijske in biološke (RKB) zaščite od leta 1993. Ves čas svojega delovanja v štabu se je dejavno vključeval v izvajanje nalog s področja nevarnih snovi, hkrati je skrbel za zelo dobro operativno sposobnost regijske enote za RKB-zaščito. Še posebej je s svojo strokovnostjo pomagal pri izdelavi regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči.«
Koordiniral različne dejavnosti
Poleg tega je uspešno koordiniral preventivne in operativne dejavnosti med službo in drugimi izvajalci ukrepov ter nalog s področja nevarnih snovi in svoje znanje ter izkušnje nesebično prenašal na sodelavce. Njegova strokovnost se je posebej izkazovala ob različnih naravnih in drugih nesrečah v Zahodno-štajerski regiji, so obrazložili podeljevalci priznanja.
Vodenje štaba civilne zaščite
V civilni zaščiti je deloval več kot trideset let. »Leta 1978 sem prišel s služenja vojaškega roka v Čačku. Služil sem v rodu za radiološko, biološko, kemijsko in obrambno zaščito. Takrat sem se usposabljal za vodjo desetine, zato sem dobil čin desetarja na področju kemijskega odstranjevanja nevarnih snovi. Po vojski sem se zaposlil v Zdravstvenem centru Celje, v centru za socialno in ciljno higieno, ki je imel kemijski laboratorij. V celjski bolnišnici so organizirali enoto za kemijsko in biološko odstranjevanje nevarnih snovi. Ker sem bil usposobljen za delo na tem področju, sem postal vodja te enote.« V tem času so pristojne službe začele ustanavljati regijske štabe civilne zaščite. Kmalu so ga predlagali za vodenje štaba civilne zaščite. Tako je začel delati v civilni zaščiti in bil tam vse do upokojitve lani.
Združevanje posameznih dejavnosti
V 60-tih letih minulega stoletja so pristojni združevali posamezne dejavnosti. Tako so v celjski regiji ustanovili Zdravstveni center Celje, ki je kot sestavljena organizacija združenega dela vključeval Splošno bolnišnico Celje, Bolnišnico Topolšica, vse zdravstvene domove v posameznih občinah in tedanji center za socialno delo in medicino.
»To je bil zavod, ki je preučeval nalezljive bolezni, kakovost živil (tedaj je bilo problematično predvsem mleko) in pitno vodo. Kasneje se je ta dejavnost razširila še na delovno okolje in ekologijo. Center za socialno medicino in higieno se je kasneje osamosvojil in postal Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki je deloval do leta 2010,« pojasni in doda, da se je politika tedaj odločila, da je treba takšne zavode, ki so delovali v vseh slovenskih regijah, združiti. En del je preučeval nalezljive bolezni in probleme ekologije. Te del je postal NIJZ oziroma Nacionalni inštitut za javno zdravje. Drugi laboratorijski del je postal Nacionalni laboratorij za okolje.
Koordinacija štaba civilne zaščite
»Zanimalo me je več področij, in sicer analizna kemija, ekologija, problemi onesnaženosti zraka. Naloga našega štaba je bila koordinacija dejavnosti v primeru nesreče z nevarnimi snovmi, predvsem z radioaktivnimi snovmi v ozračju,« pripoveduje.
V Celju deluje Regijski štab Civilne zaščite Zahodne Štajerske. »Glede na bližino jedrske elektrarne v Krškem je bila večja nevarnost nesreče. Težava je, če pride v zrak večja količina radioaktivnega prahu in se ta začne širiti. V Celju smo morali delovanje prilagoditi temu, kako ukrepati na mejah onesnaženosti. Treba je bilo narediti dekontaminacijske postaje, kjer ljudi očistijo radioaktivnih delcev, da niso več ogroženi,« pojasnjuje.
Reševanje številnih težav
Pravi, da je imel srečo, da pri svojem več kot tridesetletnem delovanju v civilni zaščiti ni bil nikoli neposredno vpleten v reševanje večjih nesreč. Spomni se požara lakirnice v velenjskem Gorenju. »Reševanje so tedaj vodili državni organi, ki so tudi koordinirali delo gasilcev.
Tudi ko je požar pogašen, ostanejo na pogorišču nevarne snovi. Pristojni organi so zato tedaj v reševanje situacije vključili mobilno enoto Jožefa Štefana, da je te nevarne delce odstranila. Spominjam se tudi nesreče, ko je začel uhajati klor iz jeklenke v enem izmed bazenov. Težavo smo rešili tako, da smo jeklenko preprosto vrgli v vodo,« še pove.
Po upokojitvi več časa za konjičke
Pravi, da ga delo v civilni zaščiti nikoli ni preveč obremenjevalo. »Več časa sem namenil službi,« še doda in pravi, da tudi zdaj ko je upokojen, nima veliko časa. »Skrbim tako za svojo rekreacijo kot za možgane. Učim se francoščine. V mladosti sem se ukvarjal tudi z atletiko. Kot mladinec sem metal kladivo, osvojil sem srebrno odličje na državnem prvenstvu v nekdanji Jugoslaviji. Kasneje sem začel skakati s palico, pri čemer sem preskočil 4,4 metra«.
Ukvarja se z rekreacijo
Zadnje čase rad hodi po bližnjih hribih. Z ženo, ki je tudi že upokojena, rada potujeta. Letno odideta na tri ali štiri potovanja. Dolga leta s kolegi igra košarko, rad tudi kolesari. Enkrat mesečno s prijatelji igra tudi tarok.
n
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.