Revija Likovni svet, ki jo je leta 1995 ustanovil Mihailo Lišanin, letos obeležuje že enaintrideset let izhajanja. Publikacija, ki je začela izhajati kot skromen informator za slovenske likovne pedagoge, je v treh desetletjih prerasla v enega ključnih mednarodnih kanalov za obveščanje o likovnih razpisih, razstavah in ustvarjalnih projektih mladih po svetu. Pred nedavnim je izšla jubilejna, 300. številka revije, v kateri so zbrani časopisni prispevki o Likovnem svetu, mednarodnih razpisih ter Lišaninovem umetniškem delovanju, projektih in srečanjih z umetniki z vsega sveta. Kot namreč pravi ustanovitelj in ustvarjalec revije, se dogodki ne zapišejo v zgodovino, ko se zgodijo, ampak takrat, ko so zabeleženi in shranjeni v spominu.

Mihailo Lišanin je pomembno zaznamoval kulturno življenje v Celju. Njegove mednarodne razstave so knežje mesto postavile na zemljevid kulturnih izmenjav, njegova energija je navdihnila številne mlade ustvarjalce.

Rodil se je v gorski vasici Lazac pri Kraljevu v Srbiji. V mladosti se je ukvarjal s športom, bil je nadarjen atlet, tekač na dolge proge. Leta 1974 ga je pot pripeljala v Celje, v katerem je v AK Kladivar dosegel svoje najboljše rezultate. Sčasoma se je preusmeril v umetnost in kulturno povezovanje.

Leta 1990 je ustanovil zasebno podjetje Limit Štore, kasneje Zavod za ustvarjalni razvoj mladih Mihaila Lišanina. Leta 1995 je začel izdajati prvi časopis za likovne pedagoge Slovenije Likovni svet, ki ima danes bralce po vsem svetu. Istočasno je ustanovil tudi razpis za likovno ustvarjanje mladih.

Likovni svetje bil najprej namenjen izključno slovenskim osnovnim in srednjim šolam. Ustanovitelj je namreč opažal, da številni mednarodni likovni razpisi ne dosežejo učiteljev, saj so se izgubljali na ministrstvu ali so do pedagogov prihajali prepozno. Ker je Lišanin sodeloval s številnimi šolami (ukvarjal se je s prodajo in z distribucijo likovnih materialov šolam) in je poznal večino likovnih pedagogov v državi, je nastala ideja o časopisu, ki bi informacije posredoval neposredno.

Bojana Avguštinčič

Revija je hitro presegla slovenske meje. Že po dveh letih izhajanja so jo naročali v državah nekdanje Jugoslavije, a tudi v Rusiji in drugod po svetu. V nekem obdobju je imela naročnike v dvajsetih državah, čeprav je izhajala samo v Sloveniji. »Mednarodne razpise sem objavljal tudi v angleščini, tako da v tujini ni bilo težav z razumevanjem besedil. Glavna namena revije sta bila širitev razpisov in omogočanje pedagogom dostop do njih,« pojasnjuje Mihailo Lišanin.

Tudi razpis za likovno ustvarjanje mladih je že dve leti po ustanovitvi postal mednaroden in kmalu tudi eden največjih na svetu. »V dvajsetih letih je dosegel več kot 130 tisoč mladih v 110 državah, kar ga uvršča med tri največje v Evropi in med deset največjih na svetu. Kot zasebni natečaj je bil to edini tovrsten na svetu, medtem ko je revija Likovni svet edina v Sloveniji, ki že 31 let pokriva mednarodna tekmovanja in razstave za mlade ter razstave slik, skulptur, grafik in fotografij akademskih in drugih avtorjev,« poudarja Lišanin.

Razpis od leta 2018 vodi Muzej novejše zgodovine Celje, ki je nekoliko prilagodil starostno skupino udeležencev, a je ohranil njegovo mednarodno naravo.

Leta 2000 je Mihailo Lišanin s pomočjo Mestne občine Celje ustanovil prvo stalno galerijo za mlade v Sloveniji, ki je najprej delovala na celjskem gradu, leta 2005 je bila preseljena v središče Celja na Krekov trg. V galeriji je Lišanin do leta 2012 v okviru svojega zasebnega zavoda za ustvarjalni razvoj mladih predstavljal mlade umetnike z vsega sveta. Danes je to Potujoča galerija mladih Mihaila Lišanina.

Bojana Avguštinčič

Leta 2002 je ustanovil še mednarodno grafično delavnico na temo arhitektura in zgodovina Celja, na kateri je v dvajsetih letih nastalo 300 edinstvenih grafik 65 avtorjev iz dvajsetih držav.

Mihailo Lišanin je od leta 1993 organiziral ali vodil več kot štiristo mednarodnih projektov in razstav, od tega 313 razstav v 36 državah na vseh celinah. O njegovem delu je izšlo več kot dva tisoč časopisnih prispevkov, nastalo je približno 90 radijskih in televizijskih intervjujev ter 50 tisoč fotografij.

Lišanin pravi, da časopisni prispevki, ki jih hrani v svojem arhivu, ne predstavljajo niti polovice vseh objav, saj ima iz tujih medijev shranjene le tiste prispevke, ki so mu jih poslali. »V arhivu so članki iz Slovenije, Indije, Rusije, Kanade, Romunije, z Norveške in iz številnih drugih držav. Vsi prispevki so povezani z mojim delom, razstavami ali mednarodnimi nagrajenci, ki so gostovali v Celju,« pravi Lišanin. V jubilejni, 300. številki revije Likovni svet je zajetih le približno 20 odstotkov vseh časopisnih prispevkov in le približno pet odstotkov fotografij (iz obdobja 1993–2010). Med objavljenimi članki jih je tudi veliko iz Novega tednika. Preostali arhiv do leta 2026 namerava objaviti v skupni monografiji, v kateri bo s spremnim tekstom predstavljenih približno štiristo dogodkov z vsega sveta, na katerih je Lišanin sodeloval.

Osebni arhiv Mihaila Lišanina

Za svoje delo na področju likovne ustvarjalnosti in kulture je Mihailo Lišanin prejel tudi približno 170 priznanj doma in v tujini. Za spodbujanje ustvarjalnosti mladih in promocijo Celja ter Slovenije v svetu je bil leta 2003 nagrajen z bronastim celjskim grbom.

Vse to gradivo bo Lišanin predal v hrambo Zgodovinskemu arhivu Celje in Domoznanskemu arhivu Kraljevo.

Ob ustvarjanju revije Mihailo Lišanin še vedno pripravlja razstave in skrbi za več umetniških zbirk, ki jih ponuja galerijam po svetu. Med njimi so zbirke grafik, ki so nastale na mednarodnih grafičnih delavnicah v Celju, in drugih del, ki jih ni predal Muzeju novejše zgodovine Celje, ter zbirka del kanadskega umetnika Michaela Closa, s katerim sodeluje od leta 1997. Close svoja dela redno razstavlja po Evropi, lani je umetnik prvič gostoval v Srbiji, v kateri je imel veliko samostojno razstavo.

Čeprav se je Mihailo Lišanin pred štirimi leti preselil v svoj rojstni kraj v Srbiji,še vedno ostaja povezan s Celjem. »Na vseh vabilih na razstave piše, da revija Likovni svet izhaja v Celju oziroma Sloveniji, zato tako še vedno predstavljam Celje v svetu.«

Knežje mesto obišče približno dvakrat na leto, predvsem zaradi zdravniških pregledov v bolnišnici, v kateri je bil pred tremi leti operiran na srcu. V Lazcu pri Kraljevu živi na treh hektarjih veliki posesti oziroma haciendi, kot ji pravi, na kateri se ukvarja z vrtnarjenjem in s čebelarstvom. Po vrnitvi v domači kraj je ponovno navezal tudi stike s sošolci iz srednje šole, s katerimi se redno druži. Upa, da mu bo zdravje dopuščalo, da se bo lahko še udeleževal dogodkov in odprtij razstav, na katere ga še vedno vabijo z vsega sveta.