Velenje
Dermol še želi županovati: »Čaka nas zahtevno obdobje«
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Ob prazniku Mestne občine Velenje z županom Petrom Dermolom tudi o tem, kako zagotoviti delovna mesta po napovedanem zaprtju Premogovnika Velenje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje je Šaleška dolina pred zahtevnimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, saj bo treba zagotoviti pogoje za nadomestitev izgubljenih zaposlitev z novimi delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo.
»Zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije sta sicer sprejeta, a ju pristojni na državni ravni še niso začeli uresničevati. Medtem v občini že gradimo infrastrukturo, ki je pogoj za gospodarski in socialno pravičen razvoj ter energetsko stabilnost na novih temeljih,« poudarja župan Peter Dermol, ki želi velenjsko mestno občino voditi tudi naslednja štiri leta.
Šaleška dolina je v procesu gospodarskega preoblikovanja že zadnjih šest let. »Najbolj zahtevno obdobje nas še čaka. Zahteva odgovorno in usklajeno delo predstavnikov države, gospodarstva in lokalne skupnosti. Prepričan sem, da bomo skupaj kos tej nalogi. Prebivalci naše občine to pričakujejo od nas,« je poudaril na začetku pogovora.
Letnico 2033 povezujemo z zaprtjem Premogovnika Velenje. So še možne spremembe časovnice?
Občasno je mogoče slišati informacije, da si nekateri želijo, da bi do zaprtja premogovnika prišlo že prej. Naša občina vztraja vsaj pri letnici 2033. Menimo tudi, da bi morala energetska infrastruktura v našem okolju tudi po letu 2033 predstavljati strateško rezervo v naši državi.
Že pred meseci sta bila sprejeta zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o postopnem razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Kdaj bosta zaživela v praksi?
Sprejeta zakona pristojni žal še ne uresničujejo. Še vedno čakamo na izhodišča in usmeritve države glede tega, kako naj bi zakone izvajali. Država mora vzpostaviti mehanizme za uresničevanje zakonov. Pristojna ministrstva opozarjamo, da je treba zakonodajo čim prej spraviti v življenje. Letnica 2033 se hitro približuje.
Če predvideni projekti ne bodo pravočasno uresničeni, bomo največje pritiske javnosti doživljali na lokalni ravni.
Na Mednarodni razvojni konferenci Pozdravljena, prihodnost, ki ste jo v Velenju gostili pred dnevi, so sodelujoči iskali priložnosti, da bi Šaleška dolina postala dolina zagonskih podjetij. Upe polagate torej tudi v hitro rastoča podjetja?
Zagonska oziroma hitro rastoča podjetja so zagotovo eden od temeljev gospodarskega razvoja. Kar nekaj se jih je v našem okolju v zadnjih desetih letih že uspešno razvilo. Verjamemo, da se jih mnogo še bo. Pomemben temelj gospodarskega razvoja predstavlja gospodarstvo, ki mora poiskati dodatne poslovne priložnosti.
Medtem veliko prizadevanj vlagamo v privabljanje novih vlagateljev, ki bodo v naših krajih uresničevali razvojne naložbe. To je zelo zahtevna naloga.
Država želi, da bi Šaleška dolina ostala energetsko območje Slovenije. Nekateri prebivalci se bojijo, da bo interes kapitala z različnimi viri onesnaženja še dodatno obremenil okolje. So strahovi upravičeni? Kaj se obeta?
V naši občinski upravi smo trenutno najbolj zaposleni prav s projekti za zagotavljanje alternativnih virov oskrbe s toplotno energijo. Energetsko lokacijo nameravamo vzpostaviti na degradiranem območju, na katerem bomo postavili sončno elektrarno, ki bo napajala toplotno črpalko za ogrevanje in sanitarno vodo.
V zimskem času bomo potrebovali dodatne vire. Priložnost vidimo v biomasi, ob tem bi zagotovili še manjšo plinsko ali električno podporno enoto. To so zamisli, ki jih še preučujemo z Evropsko investicijsko banko in drugimi udeleženci. Verjamem, da bomo prišli do najbolj učinkovitega modela.
Holding Slovenske elektrarne (HSE) v šoštanjski občini kljub nasprotovanju domačinov, Šaleškega EKO gibanja oziroma naravovarstvenikov nadaljuje priprave na gradnjo plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. Kako komentirate dogajanje?
Mi smo postavitev sončne elektrarne na Škalskem in Velenjskem jezeru preprečili že pred leti. Menim, da je ob tako pomembnih naložbah treba prisluhniti volji ljudi.
Kateri naložbeni projekti so zaznamovali velenjsko občino od zadnjega občinskega praznika do danes?
Tako obsežnega naložbenega utripa še nismo imeli. Številne naložbe lahko razdelimo v štiri kategorije. V prvo sodijo že omenjeni projekti, ki jih načrtujemo v sklopu gospodarskega prestrukturiranja. Med njimi velja izpostaviti prenovo Stare elektrarne v Center prihodnosti, gradnjo Tehnološkega parka in ureditev poslovne cone Pesje.
Obnavljamo tudi toplovodno omrežje. Drugi sklop naložb je vezan na urejanje mesta, prenova Cankarjeve ulice v mestnem središču je tik pred koncem. Vzpostavljamo tudi digitalizacijo prometa.
V tretji sklop sodi gradnja tretje razvojne osi, zaradi česar so ceste v naši občini prometno zelo obremenjene. Največ škode povzročajo tovornjaki. Poškodovane cestne odseke bomo prenovili po končani gradnji hitre ceste. Naložbe v zadnjem, četrtem sklopu se nanašajo na urejanje komunalne infrastrukture.
Vsako leto širimo in posodabljamo vodovodno ter kanalizacijsko omrežje. Na javno vodovodno omrežje bodo kmalu priklopljena vsa gospodinjstva v naši občini, zdaj jih je približno 99,9 odstotka. Ob tem želim izpostaviti dobro sodelovanje s predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Kako bosta napovedana obnova dela Zdravstvenega doma Velenje in gradnja satelitskega urgentnega centra vplivali na delo tega zdravstvenega zavoda in njegove uporabnike? Predvidevate večje težave?
Večjih težav ne bi smelo biti. Upamo, da bo kljub zahtevnim gradbenim in obnovitvenim posegom delo čim manj moteče za bolnike in zaposlene. Zaradi gradnje satelitskega centra smo v sodelovanju s strokovnimi službami izbrali nadomestno lokacijo za službo nujne medicinske pomoči, ki jo bomo začasno preselili na območje ob Velenjki.
Kdaj naj bi bila končana prenova zdravstvenega doma in kdaj bo vrata odprl satelitski urgentni center?
Gradnja urgentnega centra naj bi se končala konec naslednjega leta in celovita prenova trakta A zdravstvenega doma leta 2028. Tako bomo v našem javnem zdravstvenem zavodu, ki zagotavlja medicinsko oskrbo za približno šestdeset tisoč ljudi, zagotovili zelo dobre pogoje.
Veliko zdravstvenih domov po Sloveniji se ob vsesplošnem pomanjkanju zdravnikov sooča s kadrovsko podhranjenostjo. Tudi Zdravstveni dom Velenje?
Ne, velenjski zdravstveni dom večjih kadrovskih težav nima. V zadnjih štirih letih smo v svoje okolje uspeli pripeljati petintrideset zdravnikov, od specialistov do specializantov, ter triinštirideset dodatnih sodelavcev, ki delujejo na področju zdravstvene nege.
Zavedamo se, da moramo poskrbeti še za kader s področja psihiatrije, tudi kakšen pediater bi bil nadvse dobrodošel.
Ste številne posledice uničujočih poplavah leta 2023 v mestni občini Velenje že povsem odpravili?
Večji del posledic smo že odpravili. Letos končujemo prenovo velikega vodnega zajetja na območju Ljubije, iz katerega se oskrbujejo številni prebivalci Šaleške doline. Tudi odpravljanje posledic obsežnega plazu v Kavčah se bo končalo letos, ocenjeno je na 1,5 milijona evrov. Čaka nas še nekaj manjših obnovitvenih del. Ocenjujemo, da bomo posledice poplav v celoti odpravili leta 2028.
Velenje je mesto, v katerem sobivajo generacije različnih narodnosti in kultur. Se priseljeni uspešno vključujejo v novo okolje?
Velenje je mesto spoštovanja, saj dokazujemo, da znamo kljub drugačnosti strpno sobivati. Število priseljencev se je v zadnjih letih nekoliko povečalo, predvsem zaradi potreb po dodatnem zaposlovanju v podjetju Hisense Gorenje. Menim, da bi morala država načine vključevanja tujcev sistemsko urediti. Zdaj so prizadevanja na tem področju bolj ali manj prepuščena občini oziroma različnim organizacijam na lokalni ravni. To se mora spremeniti, da bo integracija učinkovita v dobrobit vseh.
Pred vrati je kurilna sezona. Se bodo zneski na položnicah za ogrevanje povišali?
Dvig cene ogrevanja ni predviden. V Velenju ves čas ohranjamo eno najnižjih cen daljinskega ogrevanja, hkrati izvajamo številne ukrepe za zniževanje stroškov in zmanjševanje porabe energije. Že od leta 2018 občankam in občanom pomagamo tudi s subvencioniranjem cene ogrevanja.
Zakaj ste se odločili za ponovno župansko kandidaturo?
Predvsem zato, ker želim končati najbolj pomembne naložbene projekte, s katerimi bomo Šaleško dolino postavili na nove razvojne temelje po zaprtju premogovnika. Ob sebi imam odlično ekipo, s katero bom lahko kos zahtevnim projektom. V sodelovanju z državo smo postavili prve temelje pravičnega prehoda, a veliko dela nas še čaka.
Tudi ob letošnjem prazniku boste nagovorili Velenjčanke in Velenjčane. Kaj bo vaše osrednje sporočilo?
Mestna občina Velenje se zaradi razvojnih projektov spreminja, saj smo sredi obsežnega razvojnega cikla. Vedno se najdejo ljudje, ki zgolj kritizirajo. Prav je, da lahko vsak izrazi svoje mnenje, a menim, da je prav tudi, da vsak po svojih možnostih pripomore, da bo življenje v naši skupnosti prijetno za sobivanje. Da se bomo med seboj spoštovali in si pomagali, saj na solidarnosti temelji identiteta našega mesta.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
