POTOPIS: Indija – dežela, v kateri zaživijo vsa čutila
V Novem tedniku to poletje potujemo v akciji Navdušite nas s potopisom in izbiramo avtorje najboljših popotniških zapisov. Po Indiji nas je tokrat popeljala Mojca Avguštin.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sem ljubiteljica potovanj. Po številnih družinskih potovanjih v lastni izvedbi sem se marca letos odpravila v Indijo organizirano. Potovanje je bilo kratko in intenzivno, vendar dovolj dolgo, da sem pred Indijo izgubila predsodke, si o njej ustvarila lastno mnenje ter pridobila svoj vpogled.
Indija je dežela nasprotij, v kateri se starodavna tradicija prepleta z živahnim sodobnim življenjem. Zaradi množice ljudi, prometa, vonjav, vročine in intenzivnega dogajanja na ulicah človeka ne pusti ravnodušnega.
Najbolj so se mi vtisnili v spomin živahne tržnice, prometni kaos, začinjena hrana, močna nasprotja med bogastvom in revščino ter odprti, radovedni in prijazni domačini.
Indijo težko primerjam s katerokoli drugo državo. Navdušuje in hkrati preseneča s svojo drugačnostjo. Je dežela tradicije, kulture in zgodovine.
Od masale do hinduizma
Povedali so mi, da je danes Indija vodilna proizvajalka čaja na svetu. Poskusila sem njihov čaj masala, ki je zelo okusen. Kuhajo ga tako, da dajo v posodo črni čaj, enak del vode in mleka, veliko sladkorja in začimbe (ingver, cimet, kardamom in klinčke).
Indijska hrana je izjemno pestra in zelo pikantna. Precej Indijcev je vegetarijancev. Naša popotniška skupina je spoznala, da je glede na versko pripadnost Indijcev osemdeset odstotkov hindujcev, štirinajst odstotkov muslimanov, dva odstotka kristjanov, dva odstotka sikhov in dva odstotka drugih verskih pripadnosti.
Hinduizem je najstarejša živa religija. Zanjo je značilna velika raznolikost verovanj, nima ustanovitelja, nima središčne knjige in nima vsepovezujoče verske organizacije.
Spoznala sem osnovne pojme hinduizma, kot so brahman, atman, samsara, karma, reinkarnacija, kastni sistem, mokša, ašram … Spoznala sem tudi glavne hindujske bogove, ki so Brahma, Šiva, Ganeša, Višnu, Savitri, Lakšmi, Parvati, Durga, Kali in Ganga.
Predstavljen nam je bil kastni sistem. Kaste so zaprte družbene skupine glede na rojstvo. Uradno je kastni sistem prepovedan, vendar ostaja globoko zakoreninjen v indijski družbi. Še vedno močno vpliva na vsakdanje življenje, socialni status, poroke in zaposlovanje. Spoznali smo, da svete krave niso svete, ampak da je krava v Indiji žival s posebnim statusom. Hindujci jo častijo, saj je veliko bogastvo za kmeta.
Delhi
Na začetku smo si ogledali indijsko prestolnico New Delhi, ki so jo Britanci zgradili v začetku dvajsetega stoletja. Videli smo parlament Sansad Bhavan in India Gate – Vrata Indije, mogočen spomenik iz rumenega bazalta, posvečen indijskim žrtvam, padlim v prvi svetovni vojni.
Obiskali smo Gandhi Smriti, hišo industrialca Birle, v kateri je hindujski nacionalist leta 1948 ubil Mahatmo Gandhija, snovalca samostojne Indije.
Sprehodili smo se tudi skozi urbano vas, nato je sledil še ogled sikhovskega svetišča Bangla Sahib.
V Delhiju, ki ima triindvajset milijonov prebivalcev, smo se srečali z indijsko denarno valuto indijska rupija (INR), izvedeli, da je poleg štirinajstih drugih jezikov hindi uradni jezik Indije, da je osemdeset odstotkov prebivalcev hindujcev, spoznali kastni sistem in geografsko umeščenost. Močna je domača obrt, in sicer izdelava svilenih in bombažnih tkanin, čipk, preprog, izdelkov iz draguljev, zlata in srebra, usnjenih izdelkov ter kamnoseštvo. Nato smo se odpravili v indijsko zvezno državo Rajasthan.
S hitrim vlakov v Pushkar
S hitrim vlakom smo iz Delhija prispeli v Ajmer in dalje v eno najsvetejših ter najstarejših indijskih mest Pushkar. V njem je prepovedano uživanje mesa, jajc in alkohola. V Pushkarju je sveto jezero, okoli katerega so stopnišča za obredno kopanje, s katerim se romarji očistijo grehov. V tem mestu je veliko templjev in palač. Ogledali smo si tempelj Brahme.
Zvečer smo v tem hipijevskem mestu ob zvokih bobnov uživali ob pogledu na sončni zahod, kar je bila svojevrstna in čudovita izkušnja, ki ustvari posebno vzdušje miru in duhovnosti. Naslednje jutro smo na vrhu bližnjega hriba obiskali Savitrijino svetišče, h kateremu hindujke romajo po blagoslov za svoje potomce, družinsko srečo in ljubezen. Od tam se razprostira čudovit pogled na mesto.
Rožnato mesto Jaipur
Mesto Jaipur je znano po rožnatih fasadah, zaradi katerih mu pravijo tudi rožnato mesto. V njem smo si ogledali veličastno trdnjavo Amber Fort, ki se dviga nad okoliškimi griči. Pod njo leži jezero Maota.
V središču mesta nas je navdušila znamenita Hawa Mahal oziroma Palača vetrov. Petnadstropna stavba se kot kulisa dviguje nad glavno ulico. Bila je del kompleksa mestne palače. Ponaša se s številnimi okni in balkončki, namenjena je bila dvornim damam, da so opazovale dogajanje na glavni ulici.
Ogledali smo si tudi astronomski observatorij Jantar Mantar. Nato smo se odpravili do območja Galta Ji. Gre za starodavno hindujsko romanje, sestavljeno iz niza templjev, središče kompleksa predstavljajo sveti bazeni, napolnjeni z vodo iz naravnih virov. Romarji se kopajo v prepričanju, da ima voda očiščevalno moč. Obisk območja Galta Ji ni le ogled templja, temveč srečanje z duhovnostjo, naravo in vsakdanjim življenjem romarjev. Deluje kot miren svet zase, v katerem čas teče počasneje in v katerem se starodavne tradicije še vedno ohranjajo v svoji pristni obliki.
Na poti smo obiskali tudi Abhaneri. Tam smo si ogledali priljubljeno turistično znamenitost vodnjak Chand Baori. To je globok štiristranski vodnjak z velikim templjem na zadnji strani.
Pot smo nadaljevali do mesta Fatehpur Sikri, nekdaj mogočne prestolnice mogulskega vladarja Akbarja. Znotraj mestnega obzidja med palačami, mavzoleji in vrtovi smo začutili bogastvo in užitek takratnega življenja. Tam smo občudovali tudi zgradbo Panch Mahal, paviljon za gospodične sultanovega harema. Nato smo se odpravili v naslednjo indijsko zvezno državo Uttar Pradesh.
Agra in Tadž Mahal
Agra je bila prestolnica mogočnega mogulskega cesarstva. Je mesto, ki ga večina popotnikov obišče zaradi ene najbolj prepoznavnih zgradb na svetu Tadž Mahal, veličastnega simbola najčistejše večne ljubezni.
Ko sem stopila pred ta čudovit mavzolej iz belega marmorja, ki ga je cesar Šah Jahan zgradil v spomin na svojo ljubljeno ženo Mumtaz Mahal, sem bila očarana. Njegova popolna simetrija, mogočnost in eleganca so name naredili nepozaben vtis.
Nato smo obiskali Agra Fort – Rdečo trdnjavo, mojstrovino, ob kateri smo spoznali zgodovino mogulskega imperija. Ogromno obzidje je dal postaviti vladar Akbar, elegantne marmorne palače v notranjosti pa Šah Jahan.
Občudovali smo mogočnost in eleganco Rdeče trdnjave, nato smo si na drugem bregu reke Jamune ogledali še grobnico Itmad-ud-Daula, znano tudi kot Mali Tadž. Zvečer smo se z vlakom spalnikom, kar je bila spet svojevrstna izkušnja, odpravili v hindujsko sveto mesto Varanasi.
Eno najstarejših naseljenih mest Varanasi
Zadnja postaja našega potovanja je bil Varanasi, eno najstarejših naseljenih mest na svetu in najpomembnejše romarsko središče za hindujce. Srce indijske duhovnosti.
Je Šivino mesto, omenjeno v Ramajani in Mahabharati pod imenom Kashi – Mesto luči. Leži na zahodnem bregu svete reke Ganges in mnogo hindujcev roma tja, da bi se pred smrtjo očistili grehov. Je najbolj zaželeno mesto, v katerem si hindujec želi umreti, kajti če umre v njem, mu je zagotovljena mokša, to je osvoboditev iz samsare, iz kroga reinkarnacije in trpljenja.
S prevozim sredstvom tuk-tuk smo se peljali skozi ozke ulice Varanasija do tako imenovanih ghatov, v katerih na očeh javnosti kremirajo prednike. Posebno doživetje je bila večerna ceremonija Ganga Aarti, pri kateri duhovniki ob glasbi, petju in svetlobi oljnih svetilk počastijo reko Ganges. Ta veličasten obred je ustvaril nepozaben delček našega potovanja po Indiji.
Jutranji izlet ob sončnem vzhodu s čolnom po sveti reki Ganges je bil eden od vrhuncev potovanja. V rdečeoranžni svetlobi prebujajočega se dneva smo na številnih kopalnih ploščadih opazovali vernike pri jutranjem umivanju, molitvah in obredih. Mesto je prežeto z globoko duhovnostjo, ki jo je mogoče občutiti na vsakem koraku.
Izkušnja, ki obogati človeka
Potovanje skozi vsa ta indijska mesta mi je razkrilo številne obraze Indije – od živahnih mestnih ulic in veličastnih palač do svetih jezer in duhovnih obredov ob Gangesu. Vsak kraj je prispeval svoj del k mozaiku nepozabnih doživetij. Indija ni le destinacija, temveč izkušnja, ki človeka obogati, preseneti in mu ostane v spominu še dolgo po vrnitvi domov.
Za eno potovanje je Indija prevelika in z veseljem jo bom obiskala še kdaj. To namreč ni država, ki jo samo obiščeš, doživiš jo namreč z vsemi čuti. Bila mi je zelo všeč in spada med eno najbolj nepozabnih potovanj v mojem življenju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
