Bodo kmetije v Zgornji Savinjski dolini kmalu le še spomin?
Opuščanje kmetovanja, premalo spodbud za mlade in birokratske ovire. V Zgornji Savinjski dolini so opozorili na težave, ki ogrožajo prihodnost podeželja.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prihodnost podeželja ni samoumevna. Na to so ob delovnem obisku v Zgornji Savinjski dolini opozorili predstavniki kmetijstva, občin in razvojnih organizacij, ki so se srečali z državno sekretarko Mojco Erjavec, so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za kmetijstvo.
Med ključnimi izzivi so izpostavili opuščanje mlečne proizvodnje, težave pri pridobivanju sredstev za mlade prevzemnike kmetij in dolgotrajne postopke. Pomembno vprašanje je tudi, koliko podpore bo podeželje deležno po letu 2028.
Kmetije se soočajo z vse več izzivi
Na delovnem srečanju so sogovorniki opozorili na več težav, s katerimi se srečujejo družinske kmetije. Med najbolj perečimi je opuščanje mlečne proizvodnje, pa tudi splošno zmanjševanje obsega kmetovanja.
Posebej zahtevno je za mlade, ki želijo prevzeti kmetije in nadaljevati delo svojih predhodnikov. Po opozorilih udeležencev je za mlade prevzemnike na voljo premalo sredstev, dodatne ovire pa predstavljajo dolgotrajni postopki umeščanja v prostor.
Kmetje opozarjajo tudi na nestimulativnost sedanjega sistema subvencij za proizvodno usmerjene družinske kmetije. Želijo si predvsem boljšega dostopa do investicijskih spodbud, ki bi jim omogočile razvoj in posodobitev gospodarstev.
Za razvoj območja na voljo 2,73 milijona evrov
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je poudarila, da je za prihodnost podeželja ključno sodelovanje lokalnih skupnosti, kmetov, razvojnih organizacij in države.
Pomembno vlogo pri tem imajo lokalne akcijske skupine (LAS), ki povezujejo različne deležnike in omogočajo uresničevanje projektov glede na potrebe posameznega okolja. LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ima v programskem obdobju 2023–2027 za izvajanje lokalnih razvojnih projektov na voljo 2,73 milijona evrov.
Po podatkih ministrstva je bilo v preteklem programskem obdobju prek 37 lokalnih akcijskih skupin po Sloveniji izvedenih več kot 1.500 projektov v skupni vrednosti več kot 145 milijonov evrov. Več kot 200 projektov je neposredno vključevalo kmete ter prispevalo k razvoju lokalne pridelave hrane in krajših dobavnih verig.
Kaj se bo spremenilo po letu 2028?
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi prihodnji evropski finančni perspektivi po letu 2028. Ministrstvo je že začelo pripravljati izhodišča za novo programsko obdobje, pri čemer napoveduje vključevanje lokalnih skupnosti in drugih deležnikov s terena.
Prav prihodnje financiranje bo pomembno za nadaljnji razvoj podeželja. Pristop LEADER/CLLD namreč omogoča, da se razvojni projekti oblikujejo na podlagi dejanskih potreb lokalnega okolja. Med področji, ki jih podpira, so zaposlovanje, podjetništvo, lokalna samooskrba in povezovanje kmetijstva s turizmom.
Erjavec je poudarila, da so lokalna partnerstva ključna, saj najbolje poznajo potrebe svojega okolja. Projekti lahko povezujejo lokalne pridelovalce in ponudnike, ustvarjajo delovna mesta ter izboljšujejo pogoje za življenje in delo na podeželju.
Ogledali so si tudi kmetiji v Nazarjah in Gornjem Gradu
Državna sekretarka si je med obiskom ogledala tudi primere dobrih praks. Med drugim projekt LAS »Preplet generacij« ter kmetiji Cirila Turka v občini Nazarje in Mateja Zagradišnika v občini Gornji Grad. Obe kmetiji predstavljata primera gospodarjenja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in aktivnega vključevanja v ukrepe skupne kmetijske politike.
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da želijo s prihodnjimi ukrepi okrepiti družinske kmetije, spodbuditi generacijsko prenovo, povečati prehransko varnost in samooskrbo ter izboljšati pogoje za življenje na podeželju.
Med prednostnimi nalogami so tudi poenostavitev postopkov, lažji dostop do razvojnih in investicijskih spodbud ter spodbujanje inovacij in digitalizacije v kmetijstvu. Cilj je jasen: ohraniti podeželje poseljeno, gospodarsko vitalno in privlačno za mlade. Toda prav opozorila s terena kažejo, da bodo za to potrebni konkretni ukrepi in dolgoročna podpora, ne zgolj dobre namere.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
