Kdo stoji za grožnjami z bombami na letalih in letališčih po Evropi
Po nizu groženj z bombami na letalih, ki so se jim danes kot tarče pridružili še številni mediji, se v Evropi vrstijo zaskrbljeni odzivi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Grožnje z bombami na letalih, ki so se vse izkazale za lažne, so v zadnjih dneh povzročale motnje v letih med več evropskimi državami. Številne lete so preusmerili, več letal je moralo zasilno pristati, sledili so varnostni pregledi.
Danes so sporočila o bombah prejeli tudi številni mediji, zlasti na Irskem, kjer so zaradi groženj prek spletne pošte evakuirali poslopja več medijskih organizacij. Poleg njih naj bi sporočila o bombah med drugim prejela tudi britanski medij Sky News in bolgarska zasebna televizija Nova TV.
Grožnje sledijo kibernetskim napadom, tarča katerih so bili v preteklih tednih hladilniki v živilskih trgovinah v več državah, v Franciji pa celo hladilnice, v katerih hranijo zaloge darovane krvi.
Irska vlada je po današnjih grožnjah medijem ocenila, da gre za usklajeno delovanje. »Te grožnje sledijo motnjam v letalstvu po Evropi, ki so jih povzročile podobne grožnje, in zdi se verjetno, da gre za usklajeno kampanjo motenj,« so sporočile oblasti v Dublinu.
Italijanska premierka Giorgia Meloni v to še ni prepričana. »Zaenkrat še ne moremo reči, če so bili napad na plazmo v Franciji, lažne grožnje z bombami na letalih ali napadi na prehranske proizvode vsi povezani. Zagotovo pa nam sporočajo isto stvar: danes je tarča napada civilna infrastruktura,« je v izjavi za medije ob robu dogodka v Veroni dejala Meloni.
Španski zunanji minister Jose Manuel Albares medtem v grožnjah z bombami na letalih vidi napad na evropsko demokracijo s strani avtokratskih sil, podobno po njegovem prepričanju velja tudi za kibernetske napade na digitalne platforme in hladilne sisteme v trgovinah.
»Jasno je, da to ni naključje,« je dejal za špansko televizijo RTVE in dogajanje opisal kot »poskus hibridne agresije in psihološkega vojskovanja«. »V svetu so akterji, ki želijo na ta način oslabiti Evropo,« je dejal. Celino je opisal kot projekt upanja, ki združuje demokracijo, strpnost, ekonomsko rast in socialno pravičnost. To po njegovem mnenju moti tiste, ki želijo vrnitev k zakonu močnejšega. Priznal je, da bi ugotavljanje krivca lahko trajalo, a zagotovil, da ga bodo odkrili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
