Vodenje Policijske postaje Šentjur z današnjim dnem prevzema Bojan Šipek. Dosedanji dolgoletni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil.
Občina Šoštanj je bila med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v lanskih avgustovskih poplavah, saj je bilo poplavljenih skoraj 200 stavb, sprožilo se je 300 plazov, uničeni so bili številni cestni odseki. Najhuje je bil v naselju Pohrastnik, kjer so bili domovi tamkajšnjih prebivalcev v zadnjih desetletjih že večkrat poplavljeni. Življenje v negotovosti jih utruja, zato pristojne že dlje časa pozivajo k ureditvi protipoplavne zaščite. Vendar sta jim vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic in državni sekretar Jure Leben na nedavnem srečanju povedala, da je za večino najprimernejša rešitev preselitev. Takšna odločitev je presenetila tudi šoštanjskega župana Borisa Goličnika.
Na Policijski upravi Celje so končali preiskavo množičnega pretepa na javni prireditvi v Vitanju 4. maja letos, v katerem je bilo udeleženih okoli 30 oseb. Policisti so ugotovili več nepravilnosti, zaradi česar bodo kazensko ovadili več varnostnikov in rediteljev.
Žalsko območno združenje Rdečega križa je s pomočjo krajevnih organizacij Rdečega križa Prebold, Polzela in Vransko junija organiziralo tri krvodajalske akcije. V Hotelu Prebold je kri darovalo 48 krvodajalcev, v veroučni učilnici Župnije Polzela 57 in v Kulturnem domu Vransko 85.
Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejel domači župnik Damjan Kejžar, ki bo danes ob župnijskem prazniku sv. Petra in Pavla praznoval srebrno mašo, saj je pred natanko 25 leti postal duhovnik. Župnik, ki prihaja iz Zreč, v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami deluje že 19 let, vse od leta 2005. Kot pravi, so ga domačini sprejeli odprtih rok, zato se je v majhnem naselju tik ob Hrvaški meji hitro počutil zelo domače.
Včeraj, okoli pol enajste ure dopoldne, je občanka obvestila policijsko upravo Celje, da se v njenem avtomobilu nahaja eksplozivno telo.
Spominski park Grasselli so včeraj namenu predali v središču Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Urejanja območja, kjer so bile nekoč propadajoče stavbe, se je lotila Eva-Maria Hauck-Grasselli, žena pokojnega znanstvenika in inovatorja Robert Karla Grassellija. Kljub temu, da je morala njegova družina svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne, je imela rada našo državo, zato se je ženi pokojnika zdelo prav, da s parkom ohranja spomin na moža in naredi nekaj dobrega za skupnost.
Včeraj nekaj pred 12. uro je bila Gasilska zveza Žalec obveščena o požaru ostrešja gostinskega lokala v Prekopi v občini Vransko.
Občina Šmarje pri Jelšah bo danes s slavnostno sejo občinskega sveta in s prireditvijo Šmarska noč obeležila letošnji občinski praznik.
Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladiator, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. Težava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)
Slovenijo sta danes zjutraj stresla potresna sunka. Močnejši je bil drugi z žariščem nedaleč od Rogaške Slatine, ki so ga zaznali malo pred 8. uro.
Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.
V torek popoldne je zagorelo v podjetju Unior v Zrečah.
