Nik Jarh

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Da ilustracija ni okras, ampak močno komunikacijsko sredstvo, pravi ilustratorka in oblikovalka vizualnih komunikacij Nea Likar. Ena najdejavnejših in najbolj prepoznavnih ustvarjalk svoje generacije v Celju, kot je med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja, ob delu za naročnike svoje ustvarjalno delo nenehno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Soustvarjalka utripa Umetniške četrti Celje in pobudnica festivala erotične ilustracije Velvet med drugim opaža, da se tudi na ustvarjalnem področju vedno bolj pozna vpliv umetne inteligence. »Vedno bolj bomo morali vsi poudarjati pomen tega, da je nekdo o projektu razmišljal, ga začutil in stoji za njim. Mislim, da smo vsi na prepihu sprememb.«

V mislih ima skladišče informacij

Porajanje idej v svojih mislih je opisala kot skladišče informacij. Tja shranjuje vse, kar se ji zdi pomembno prevesti v vizualni jezik – med drugim zanimive zgodbe, barvne kombinacije, družbene in politične vsebine, ki jo nagovarjajo.

»Ker se v službi večinoma ukvarjam s tem, da besede drugih ljudi prevajam v podobe, moje zamisli ostanejo ob strani. Ko se pojavi priložnost, da ustvarim svoje cikle, črpam iz tega skladišča informacij.«

Pri ustvarjanju se mora vedno omejiti, sama sebi postaviti meje, kdaj je dovolj poglabljanja v neko delo. Kot pravi, je eden največjih izzivov prepoznati, kdaj nastopi čas, da izdelek spusti od sebe. »Dobro je, da imamo pri naročilih in projektih tako kratke roke. Tudi zato se naučimo, kdaj je treba spustiti stvari in se ne navezati nanje.« Dodala je, da je to v nekaterih obdobjih težje, saj so ji nekatere ilustracije še posebej drage in ljube.

Nik Jarh

Skicirke so njeni dnevniki

Bila je zelo tih otrok, nekoliko težje je sklepala prijateljstva. Kar se tiče prostočasnih dejavnosti, se ni našla v glasbeni šoli ali pri športnih panogah, ki so jih obiskovali vrstniki. Njena mama, ki je vzgojiteljica, je prepoznala, da ji je blizu likovno ustvarjanje. A veliko poglobljenih likovnih delavnic ni bilo na voljo. »Ko sem začela obiskovati Ustvarjalni pristan, ki ga je vodila Mihela Jezernik, sem zažarela,« je dejala.

S pomočjo likovnega ustvarjanja je našla svoje naravno izrazno sredstvo, ki ga prej ni poznala. Veliko ljudi, da se izrazi, piše dnevnik. Nea je dejala, da ji pisanje ne gre spontano od rok. A so po drugi strani skicirke njeni dnevniki. »Če pogledam nekaj skic, četudi so čisto preproste, točno vem, kaj se je zgodilo tisti dan, ko sem jih narisala. Tudi zato pravim, da je risba zelo močno orodje. Močna je tudi na terapevtski način. Blizu mi je tudi odgovornostni vidik risbe, izziv, kako prevedem neko besedilo, in da podoba ni odvisna le od mojega navdiha.«

Ilustracija vedno išče namen

Ob ogledu njenih izdelkov se verjetno marsikomu zdi, da gre za prave slikarske mojstrovine. V čem se torej razlikuje od dela ilustratorja? »Glavna razlika je, da slikarji črpajo iz lastnih izkustev. Ilustratorji večinoma s svojim delom podpremo druge ideje – od blagovnih znamk, besedil, časopisov, knjig, plakatov, embalaž, naslovnic … Ilustracije večinoma ustvarim na podlagi besedilne predloge,« je pojasnila.

Dodala je še, da je ilustracija tesno povezana z oblikovanjem. »Študirala sem oblikovanje vizualnih komunikacij, ilustracija pa je specializacija. Ilustratorji moramo zelo dobro poznati oblikovalski del, saj zelo tesno sodelujemo z grafičnim oblikovanjem.«

Nik Jarh

Blizu ji je raziskovalni del ustvarjanja

Leta 2024 je izvedla štiri samostojne razstave v uglednih galerijah v Sloveniji in tujini, med njimi tudi razstavo na Portugalskem, leto 2025 je zaznamovala z novimi samostojnimi in skupinskimi razstavami v osrednjih razstaviščih sodobne umetnosti, je zapisano v obrazložitvi priznanja.

Kakšne teme jo nagovarjajo? »Del tem, ki jih predstavljam, je del mojih izkustev, čeprav se nočem preveč naslanjati na to. Poistovetim se predvsem s tem, kaj se dogaja z ženskami moje generacije, s kakšnimi težavami se soočamo. Zelo me zanimajo ženske tematike. Čutim bojevit nagib in ta se močno zrcali v mojem delu.«

Ker trenutno študira pomoč z umetnostjo, se je v njenih delih začelo pojavljati precej tovrstnih vsebin, saj o njih veliko razmišlja. Zelo rada ima tudi znanstveno ilustracijo, raziskuje odkrivanje morja in druga znanstvena dognanja. Med drugim jo zanimajo ilustracije celic, posebnih rastlin, živali. Njena večna tematika so tudi ogrožene ali izginule živalske vrste.

Tudi lokalne zgodbe

Na njene razstave vplivajo tudi različni razstavni prostori in sodelovanja s kustosi. Dobro se ji zdi sodelovanje s kustosi, ki jo izzovejo, kaj naj še razišče ali na kakšna dela naj se osredotoči. Po njenih besedah ji je blizu raziskovalni del ustvarjanja. »Na koncu se zgodi trenutek, ko si rečem: ›Aha, to sem imela pred nosom ves čas. A mora spoznanje dozoreti.‹«

Ko je na primer sodelovala z eno od celjskih modnih oblikovalk, sta poustvarili tudi nekatere celjske teme oz. poskrbeli za sodobno interpretacijo Celjskih grofov. »Osredotočila sem se na to, kaj je že bilo narejeno in kaj ne ter kaj lahko jaz ustvarim drugače, kako lahko te zgodbe približam na spontan način. Taka sodelovanja imam rada. Sploh kadar z mano sodeluje ustvarjalec, ki točno ve, kaj potrebuje.«

Nik Jarh

Na prepihu sprememb

Iskanje priložnosti za sodelovanja, da lahko od svoje ustvarjalne strasti tudi živi, se je še pred približno letom zdelo veliko lažje kot danes. »Predvsem sem predstavljala svoj slog in sodelovanja so se lepo spletala.« Zadnje leto se močno pozna vpliv umetne inteligence. Kot pravi, bo verjetno morala poskusiti še kateri drug način za predstavitev svojih projektov.

Hvaležna je za stalna sodelovanja z založbami, ki ji zaupajo, in z naročniki, ki se vračajo. Najboljša reklama je po njenem opažanju še vedno zadovoljna stranka. Reklama od ust do ust pravzaprav dobiva vedno večjo težo. »Največji vpliv ima, ko ljudje vidijo nek izdelek ali njegov učinek. Vedno bolj bomo morali vsi poudarjati pomen tega, da je nekdo o projektu razmišljal, ga začutil in stoji za njim. Mislim, da smo vsi na prepihu sprememb.«

Dejala je, da se nikoli ne naslanja zgolj na predstavitev s pomočjo družbenih omrežij, čeprav je včasih dobra in učinkovita. Zelo pomembne se ji zdijo predstavitve v živo, pri čemer imajo razstave seveda pomembno vlogo.

Poseben ustvarjalni ritem

Ko je več knjižne produkcije, se bolj posveča naslovnicam. Revialne publikacije na primer izhajajo mesečno ali na dva meseca, poleti je malo zatišja in se loteva drugih projektov, na primer tapet. Takrat je tudi čas za različna sodelovanja. Ob koncu leta je veliko razstavnih, sejemskih projektov. »Delo je zelo razgibano, mesec ni enak drugemu. Dobro je, ko spoznaš ta ritem, da lahko vmes načrtuješ tudi osebne projekte in predstavitve,« je pojasnila.

Med najinim pogovorom je vrata studia v Umetniški četrti Celje prestopil prijatelj, ki je pripravil ogled knežjega mesta za dva ustvarjalca iz tujine in Neo vprašal, ali se lahko oglasijo tudi pri njej. Je takih obiskov veliko? Pojasnila je, da studio nikoli ni bil mišljen kot prodajni prostor. V njem rada pripravi dneve odprtih vrat, na primer pred prazniki, in si takrat vzame čas za pogovor z obiskovalci. Znanci, ki jih zanima, čemu se trenutno posveča in kako napreduje kakšen projekt, tudi pogosto obiščejo njen ustvarjalni kotiček sredi starega mestnega jedra.

Nik Jarh

Vsak vidi svoje

Ljudje v njenih delih velikokrat prepoznajo kaj takega, česar si sama morda ni zamislila. To, da njena dela zbujajo različne interpretacije, ji je vedno bolj všeč. »Vedno pravim, da ima opazovalec prav. Ko prepoznam ta trenutek, nočem njegovega pogleda usmerjati v to, kakšna je bila moja zgodba. Ljudi velikokrat zanima, kaj me je nagovorilo za delo, ali navdih prihaja iz nekega mojega osebnega trenutka. Včasih presodim, da to ni zares pomembno.«

Večkrat se tudi zgodi, da ljudje na družbenih omrežjih vidijo delo, ki jim je všeč, ko obiščejo studio ali razstavo, pa jih nagovori čisto nekaj drugega. Skoraj v vseh primerih ljubitelji umetnosti prepoznajo dodatno zgodbo, ki je ni predvidela ali je ni načrtovala. In to se ji zdi najbolj čaroben del kemije med njo in tistimi, ki jih nagovorijo njena dela.

Prilivanje energije za lokalno vpetost

S kolegicami iz ustvarjalnega sveta pripravlja različne dogodke, s pomočjo katerih predstavljajo svoja dela in hkrati oživljajo mestno središče. Nea, ki razstavlja povsod po državi in tudi v tujini, pravi, da je Celje primerno mesto, da ›odfrčiš‹ iz njega in se nato vrneš. »Velikokrat je Celje zelo samotno. Glede na to, da se ukvarjam z ilustracijo, je zelo pomembno, da imam zelo široko mrežo zunaj meja tega mesta. Ker ga imam rada, mi je bilo pomembno, da tukaj poskusim, da ga ne zaobidem in ne odidem drugam samo zato, ker bi bilo tako lažje. Večina mojih naročnikov je iz tujine, kar je lepo in žalostno hkrati. Vedno znova moram sama prilivati energijo, da še delam za lokalno okolje, čeprav bi bilo morda bolj smiselno ravnati drugače.«

Erotični Velvet

Je tudi pobudnica, idejna avtorica in kreativna vodja bienalnega festivala erotične ilustracije Velvet. Prvič je festival v Celju zaživel leta 2017. K temu jo je nagovorilo, da je v Celju edina erotična galerija v Sloveniji, da ima ilustracija premalo priložnosti za razstavljanje in da erotika ponuja ogromen nabor tematik, o katerih v družbi ne govorimo veliko. Vse tri dele sestavljanke je bilo treba smiselno sestaviti, je dejala.

»Začetki so bili spontani. Vse skupaj je moralo dozoreti. V ozadju je ogromno dela. Zdaj precej ljudi prispeva pri tem projektu, vsak doda nekaj na svoj način, od priprave strokovnih besedil do iskanja avtorjev. Jaz sem vključena tudi kot ena od avtorjev.«

Po besedah sogovornice ima festival že dolgo zgodbo, ki se izkazuje kot zelo smiselna. Zelo pomemben se ji zdi spremljevalni program, ki vključuje vodenja, delavnice in podobne vsebine.

Dragulj v likovni umetnosti

Kakšno mesto bo v njenem svetu imelo priznanje celjske zvezde? Pojasnila je, da je delo, ki ga opravlja, velikokrat zelo samotno. Čeprav večinoma sama sedi za mizo, ji to priznanje daje potrditev, da njene zgodbe živijo in nagovarjajo. »Daje mi možnost, da še dodatno osvetlim to, kar mi avtorska ilustracija pomeni. Ne gre za dekorativna dela, ampak za zelo močno komunikacijsko sredstvo. Želim si več lokalnih priložnosti za to, da lahko komuniciram tako.«

Veliko ji pomeni, da lahko deluje na področju kulture, ki je večkrat ob strani in ni pogosto v žarišču pozornosti. Kot pravi, omenjeno priznanje, ki ga je prejela ob kulturnem prazniku, ni pomembno le zanjo, ampak tudi za stroko nasploh. »Ilustracija je namreč dragulj v kulturi, v likovni umetnosti. To, da je opažena tako, je dragoceno,« je zaključila.