Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Oddaja odpira vrata sodobnim umetniškim praksam, interdisciplinarnim poskusom in novomedijskim izrazom. V njej lahko prisluhnete intervjujem z mladimi avtorji, kuratorji in inovatorji, ki presegajo meje klasičnih umetniških oblik.

· Slovenija

Takšno malomarno početje povzroča nered po Celju

Mirza Ribič je v radijski svet vstopil zaradi želje po ustvarjanju. Mikrofon ga je hitro pritegnil, ker radio združuje ogromno stvari, ki so mu blizu, ena od teh je stik z ljudmi. Prvega julija sta minili dve leti, odkar je del ekipe Radia Celje. Že pred tem se je uril pred mikrofonom Radia Aktual Kum, na katerem kot voditelj še danes občasno dela ob koncih tedna. »Radio Celje je zdaj postal velik del mojega vsakdana in prostor, v katerem se lahko še naprej razvijam,« nam je zaupal.

Nik Jarh

Poslušalci vas najbolj poznajo po tem, da se prebujate z njimi. Kaj vam daje to poslanstvo?

Jutranji program je posebna odgovornost, saj smo s sodelavci pogosto med prvimi glasovi, ki jih ljudje slišijo v novem dnevu. Pomembno se mi zdi, da poslušalcem pravočasno dostavimo informacije, ki jih potrebujejo, hkrati jih malo razbremenimo, zabavamo in jim pomagamo, da dan začnejo z dobro energijo. Zavedam se, da nas nekdo posluša med pripravljanjem zajtrka, drugi na poti v službo, tretji mogoče v trenutku, ko mu ni najlažje. Če mu s pravo informacijo, pesmijo, ki mu v tistem trenutku izboljša razpoloženje, ali z neko duhovito situacijo iz vsakdanjega življenja vsaj malo polepšamo jutro, smo naredili veliko.

Vsak teden pripravljate oddajo Nova dimenzija. Kaj vas je nagovorilo zanjo?

Nagovorilo me je predvsem to, da sodobna umetnost že dolgo ni več omejena na klasične medije in prostore, kot so platno, kip ali galerija. Danes lahko umetniško delo nastane iz računalniške kode, zvoka, svetlobe, živih organizmov, umetne inteligence ali celo znanstvenih pojavov, ki jih s prostim očesom ne moremo videti.

Nik Jarh

V oddaji se vsak teden poglobim v novo temo in jo poskušam poslušalcem predstaviti razumljivo ter zanimivo. Govoril sem že o umetni inteligenci kot soustvarjalcu umetnosti, o bioartu, razširjeni resničnosti, kvantni estetiki, algoritmih v umetnosti, umetnosti iz odpadkov in celo o umetniških delih, ki so ustvarjena, da izginejo. »«

Pri oddaji me najbolj zanima stičišče umetnosti, znanosti in tehnologije. Zdi se mi pomembno pokazati, da umetnost ni nekaj oddaljenega ali nerazumljivega, ampak način, kako razmišljamo o svetu, prihodnosti in tudi o sebi.

· Družabno

Učenci razvijali trajnostne in finančne kompetence

Ali pogosto zmotno mislimo, da je v urbanih središčih več ustvarjalnosti kot na obrobju? Kakšne so vaše izkušnje?

Mislim, da je to zagotovo zmotno prepričanje. V večjih mestih je morda več ustanov, galerij in možnosti za promocijo, vendar ustvarjalnost ni odvisna od poštne številke. Na obrobju so ustvarjalci pogosto prisiljeni razmišljati še bolj izvirno, se znajti z manj sredstvi in sami ustvariti prostor za svoje ideje.

Ugotovitve črpam iz raziskovanja različnih praks in ustvarjalnih okolij. Vedno znova ugotavljam, da lahko zelo napredne in drzne ideje nastanejo tudi daleč od velikih kulturnih središč. Včasih prav ta oddaljenost ustvarjalcu omogoči več svobode in drugačen pogled.

Z novimi tehnologijami se tudi umetnost in znanost močno spreminjata. Verjetno se s tem pojavljajo tudi novi načini za nagovarjanje naslovnikov, sporočanje kritične misli in odpiranje novih pogledov?

Zagotovo. Tehnologija danes ni več samo pripomoček, ampak lahko postane material, prostor ali celo soavtor umetniškega dela. Umetnik lahko z navidezno resničnostjo gledalca postavi neposredno v središče zgodbe, z umetno inteligenco odpira vprašanja o avtorstvu in z interaktivnimi instalacijami doseže, da obiskovalec ni več samo opazovalec, ampak del umetnine.

Novi mediji omogočajo tudi, da kritična sporočila dosežejo širši krog ljudi. Umetnost se lahko preseli na telefon, ulico, fasado neke stavbe ali v digitalni svet. Ob tem se odpirajo nova vprašanja: komu pripada ustvarjeno delo, kje je meja med človekom in strojem ter ali še znamo ločiti pristno izkušnjo od tehnološko ustvarjene. Prav ta vprašanja se mi zdijo izjemno zanimiva.

Tudi sami ste dejavni na polju ustvarjalnosti in kulture. Kako to bogati vaš svet?

Z igranjem v lokalnem gledališču se ukvarjam že skoraj dvajset let. V tem času sem nastopal (in še nastopam) tudi v filmih, televizijskih serijah in drugih projektih pred kamero. Igra, tako pred kamero kot v gledališču, me je naučila opazovati ljudi, poslušati, razumeti različne značaje in na svet pogledati tudi skozi oči nekoga drugega.

Ustvarjalnost mi daje prostor, v katerem lahko raziskujem ideje, čustva in različne plati sebe. Mislim, da mi izkušnje z odra in pred kamero pomagajo tudi pri delu na radiu. Pred mikrofonom si sicer neviden, vendar moraš z glasom vseeno ustvariti občutek, podobo in zgodbo. Vse te izkušnje se lepo dopolnjujejo.

· Kultura

Med nagrajenci Puljskega filmskega festivala tudi Šentjurčanka

Kaj vse še počnete, ko niste v čevljih voditelja Radia Celje?

Zelo rad odkrivam svet, nove kraje in zgodbe ljudi, ki jih srečujem. Rad fotografiram, rišem in raziskujem različne načine izražanja. Vedno me zanimajo novi mediji in možnosti, kako lahko neko idejo predstaviš drugače, pa naj gre za sliko, video, zvok ali digitalno vsebino.

Pomembno se mi zdi tudi, da si človek vzame čas za druženje, za ljudi, ob katerih je lahko preprosto to, kar je. Poskušam si pustiti tudi dovolj prostora za tišino, razmislek in raziskovanje samega sebe. Verjamem, da moraš svet najprej dobro opazovati in doživeti, če želiš iz njega pozneje ustvariti nekaj zanimivega.

· Družabno

Mladi gasilci Gasilske zveze Žalec nepozabne spomine ustvarili v Osilnici

Če bi lahko gostili kogarkoli na svetu, koga bi povabili pred mikrofon?

Med režiserji bi verjetno najraje gostil Christopherja Nolana, predvsem zato, ker me je njegov film Interstellar blazno navdušil. Zelo zanimiv sogovornik bi bil še en režiser, James Cameron, med igralci pa Anthony Hopkins in Jurij Zrnec. Na tem seznamu je tudi kultni igralec Rade Šerbedžija. Če bi spravil vseh pet pred mikrofon naenkrat, bi bilo sploh super.

Z veseljem bi pred mikrofon povabil tudi kakšnega raziskovalca starih civilizacij ali zgodovinarja, saj me skrivnosti preteklosti, izgubljene kulture in arheološka odkritja noro zanimajo.