Kako izgleda prava »hobitova hiška«, ki nastaja v Podčetrtku?
Domen Zupan že več kot dve desetletji raziskuje naravne načine gradnje. V Sveti Emi v občini Podčetrtek smo obiskali njegovo nenavadno »hobitovo hiško«, zgrajeno iz lesa, slame, ilovice in kamna.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Hiša je na nek način naša druga koža oziroma obleka – plast med nami in zunanjim svetom. Zato se mi zdi pomembno, iz česa je ta plast narejena in kako jo doživljamo,« pravi Domen Zupan, ki se že več kot dve desetletji ukvarja z naravnimi načini gradnje in bivanja.
Njegova pot se je začela z zanimanjem za ekologijo, permakulturo in ekovasi, danes svoje znanje uporablja tudi pri gradnji svoje nenavadne »hobitove hiške«, pri kateri uporablja ukrivljene hlode, slamo, ilovico, kamen in druge materiale, ki jih je mogoče najti v lokalnem okolju. Kot pravi, naravna gradnja zanj ni zgolj izbira materialov, temveč predvsem vprašanje, kaj zares potrebujemo, kakšen dom želimo ustvariti in kakšen svet bomo pustili prihodnjim generacijam. »Gre za širše vprašanje, kako želimo živeti,« poudarja.
Z raziskovanjem duhovnosti se je srečal že v srednji šoli. S tem so se mu odprla tudi širša vprašanja smisla, etike, pravičnosti in naše povezanosti z okoljem. »To me je postopoma pripeljalo do ekologije, a še močneje me je v to smer usmerilo rojstvo prve hčerke. Ostal sem na porodniškem dopustu in veliko razmišljal o tem, kakšen svet bomo pustili svojim otrokom,« je uvodoma poudaril Domen Zupan.
Kdaj ste začutili, da ne želite le razmišljati o drugačnem načinu življenja, ampak želite tako tudi živeti?
V preteklosti sem se veliko izobraževal v evropskih ekovaseh. Te so me navdušile, saj so kot nekakšen živ laboratoriji, v katerem ljudje preizkušajo drugačne, trajnostnejše načine bivanja.
Doma sem nato začel organizirati Dneve ekovasi, kmalu permakulturne delavnice in pozneje delavnice naravne gradnje. Iz tega je zrasel tudi Zavod Ekovas. Vse skupaj povezuje želja po tem, kako razumeti življenje in naravne sisteme ter iskati načine, kako z njimi sodelovati. Naravna gradnja je zame samo del širšega ekosistemskega pogleda.
»Pri gradnji uporabljam zelo širok nabor materialov, in sicer les iz lastnega gozda, kamen, ki sem ga izkopal na zemljišču, slamo od kmeta iz doline in ilovico, ki jo lahko izkopljem kar na naši kmetiji.«
Kako danes pravzaprav razumemo pojem naravne gradnje?
Ko smo v Združenju za naravno gradnjo iskali skupno definicijo naravne gradnje, smo prišli do zelo preprostega izhodišča, in sicer da ima v središču odgovornost do narave in prihodnjih generacij. Gradnja doma je danes tako zapleten proces, da si ob množici odločitev pogosto premalo zastavljamo najbolj osnovna vprašanja: kaj potrebujemo, kaj si zares želimo in katere so naše vrednote. Vse druge ideje in rešitve, s katerimi smo danes nenehno bombardirani, bi morale najprej skozi to osnovno sito. Ko jih presojamo tako, postane izbira naravnih, še posebej lokalnih materialov precej logična.
Eno od meril za tovrstno gradnjo je okoljski odtis: koliko energije in drugih virov je potrebnih za pridobivanje surovin, predelavo materiala, prevoz, vgradnjo in nekoč tudi njegovo razgradnjo. Lokalni naravni materiali imajo lahko pri tem zelo majhen okoljski odtis, po koncu uporabe jih je praviloma mogoče precej preprosto ponovno uporabiti, reciklirati ali vrniti v naravni krog. Na drugi strani je na primer beton energijsko in glede izpustov precej zahteven material, vendar je za nekatere ključne nosilne dele lahko povsem smiselna izbira.
Pomembno je, da ga uporabimo premišljeno, tam, kjer je potreben in kjer bo desetletja ali celo dlje opravljal svojo vlogo. Zato sam ne bi potegnil ostre črte, na kateri se na eni strani začne naravna in na drugi »nenaravna« gradnja. Gre za zavestno odločanje – da pri vsaki izbiri preverjamo, ali res sledi našim osnovnim potrebam in vrednotam ter kakšne posledice pušča pri ljudeh, v naravi in kakšne bo prinesla generacijam za nami.
Kaj ga je navdihnilo za gradnjo prave »hobitove hiške«? Kako je mogoče les, slamo, ilovico in kamen spremeniti v dom? In s kakšnimi izzivi se srečuje pri gradnji?
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Novi tednik dobite:
- Neomejen dostop do vseh spletnih člankov
- Digitalna številka pred izidom tiskane izdaje
- Arhiv preteklih številk – 3 mesece
- Tedenski newsletter z izborom uredništva
- Ekskluzivne lokalne zgodbe in poglobljeni intervjuji
- Naročniške ugodnosti in nagradne igre
- Izkušnja brez oglasov
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.