Še ena zdravnica je napovedala odhod, občani vedno bolj zaskrbljeni
Nedavno je po Rogaški Slatini završalo, da ena od zdravnic zapušča tamkajšnjo zdravstveno postajo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občinski svetnici Andeja Flucher in Terezija Tomić, obe članici Socialnih demokratov, opozarjata, da ena ambulanta, ki v slatinski zdravstveni postaji deluje pod okriljem javnega zdravstva, že več kot leto deluje kot ambulanta za neopredeljene bolnike. Zdravnica, ki je delala v eni ambulanti, je napovedala svoj odhod. V še eni ambulanti za zdravstveno oskrbo skrbi upokojeni zdravnik, ki bo po informacijah, ki jih imata svetnici, prav tako kmalu končal delo.
»Občani tako ostajamo brez stalnega osebnega zdravnika in brez dolgoročne rešitve,« opozarjata svetnici. Zato sta pripravili peticijo za zaščito dostopnega javnega zdravstva v Rogaški Slatini.
K čemu poziva peticija?
V peticiji, ki sta jo na zadnji seji občinskega sveta med drugim predali županu mag. Branku Kidriču, med drugim pozivata k javni predstavitvi trenutnega stanja kadrovske zasedbe v ZP Rogaška Slatina. Zahtevata pojasnilo, kateri konkretni ukrepi so bili izvedeni za pridobitev novih zdravnikov.
Prav tako želita pojasnilo, zakaj do danes ni bil izveden napovedan koncesijski razpis. Želita izvedeti časovni načrt zagotovitve stabilne ambulante družinske medicine. Zanima ju tudi predstavitev finančnih stroškov trenutnega sistema nadomestnih ambulant in dodatnega financiranja dežurnih zdravnikov.
Direktor ne vidi razloga za preplah
Direktor ZD Šmarje pri Jelšah mag. Anton Zidar je pojasnil, da ima zdravnica, ki bo zdravstveno postajo zapustila 21. junija, opredeljenih 1.651 bolnikov. »Ti se lahko opredelijo pri tako imenovani dodatni ambulanti ali pri kateremkoli zdravniku v javni zdravstveni mreži, če je prost, ali pri zdravnikih, ki so pripravljeni sprejemati bolnike nad določeno normativno kvoto.«
V ZP Rogaška Slatina pod okriljem javnega zavoda sicer delujejo tri ambulante družinske medicine, tri ambulante družinske medicine so organizirane v okviru koncesije. Pod okriljem javnega zavoda sta v Rogaški Slatini še dve pediatrični ambulanti.
Zidar glede na skupno število osmih ambulant in možnosti, da se lahko občani opredelijo pri tako imenovani dodatni ambulanti za bolnike brez zdravnika, ocenjuje, da slika v tem zdraviliškem kraju v primerjavi z nekaterimi drugimi zdravstvenimi domovi po Sloveniji ni tako slaba.
»Od vseh šestih občin ustanoviteljic zdravstvenega doma ima Občina Rogaška Slatina največ ambulant. V Občini Šmarje pri Jelšah, ki je po površini druga največja občina med ustanoviteljicami, ima ZD skupaj pet ambulant – od tega štiri ambulante družinske medicine in eno pediatrično ambulanto. Omenjeni občini imata podobno število prebivalcev.«
V igri je več rešitev
Dodal je še, da se v ZD pogovarjajo o več rešitvah, da bi bolnikom zagotovili zdravstvene storitve. Ker se je tako imenovana dodatna ambulanta izkazala kot zelo učinkovita, saj rešuje vse izzive bolnikov in nudi vse zdravstvene storitve, do nadaljnjega ni razloga, da bi se pogovarjali v smeri podelitve koncesije.
Izenačenje pogojev s koncesionarji?
Direktor šmarskega zdravstvenega doma je še dodal, da so ukrepi, da bi izboljšali zasedenost ambulant pod okriljem zdravstvenega doma, odvisni predvsem od sistemskih rešitev na državni ravni. Da bi privabil kader, ZD Šmarje pri Jelšah med drugim podeljuje štipendije.
Direktor ZD Šmarje pri Jelšah mag. Anton Zidar: »Pogovarjamo se o več rešitvah, da bi bolnikom zagotavljali zdravstvene storitve še naprej.«
Kritičen je, da se javni zdravstveni zavodi danes soočajo s posledicami večdesetletnega neučinkovitega reševanja sistemskih težav slovenskega zdravstva. »Govorimo o neučinkovitem reševanju zdravstva na najvišji ravni države. Posledice se nato izrazito kažejo na lokalni ravni, na kateri se nezadovoljstvo pogosto usmerja v zdravstvene domove in občine, čeprav glavni vzroki izvirajo z državne ravni in ne iz lokalnega okolja.«
Želja po drugačnem delovnem okolju
Pojasnil je, da mladi zdravniki danes pričakujejo drugačno delovno okolje, ki ga zdravstveni domovi zaradi rigidne, zapletene in pogosto neživljenjske zakonodaje na primarni ravni težje zagotavljajo.
Zato se po Zidarjevem prepričanju številni raje odločajo za delo pri koncesionarjih, pri katerih je organizacija dela bolj prilagodljiva. »Menimo, da bi bilo za dolgoročno stabilizacijo kadrovskih razmer pomembno izenačiti pogoje delovanja zdravstvenih domov in koncesionarjev. Tako bi zdravstveni domovi postali privlačnejše delovno okolje za mlade zdravnike,« je zapisal.
Občina: »Odhode jemljemo resno«
Da odhod vsake družinske zdravnice predstavlja izziv za bolnike in lokalno skupnost in da razmere jemljejo zelo resno, so povedali v Občini Rogaška Slatina. Zapisali so, da se je občina takoj po prejemu informacije o odhodu zdravnice dejavno vključila v iskanje rešitev z zdravstvenim zavodom, in sicer že pred javno izraženimi pobudami.
»Naš cilj je zagotoviti čim bolj dostopno in stabilno zdravstveno oskrbo. Verjamemo, da lahko dolgoročne rešitve najdemo le v sodelovanju z zdravstvenim domom, ki poleg ambulant družinske medicine opravlja tudi številne druge pomembne naloge za občane, vključno z nujno medicinsko pomočjo, vozilom urgentnega zdravnika in nadstandardno dežurno službo.«
»Večkrat smo že poudarili, da če bi bila eden od pogojev za pridobitev novega zdravnika zagotovitev stanovanja, je občina pripravljena dejavno sodelovati tudi pri takšnih rešitvah,« sporočajo iz Občine Rogaška Slatina.
Zanimalo nas je tudi, ali bo občina prisluhnila oz. se odzvala na katero od pobud, ki sta jih v peticiji predlagali občinski svetnici. Iz občine so sporočili le, da je slatinski župan Kidrič na seji občinskega sveta odgovoril na ključne točke pobude ter predstavil dejavnosti, ki jih izvaja občina.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.