Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Zgodovinski dan za posavske muslimane


dolenjski-list
Besedilo in foto: A. K.
7. 8. 2010, 16.10
Posodobljeno
11. 09. 2010 · 15:44
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_6211.jpg
Krški mesidž oziroma tamkajšnja muslimanska molilnica je med redkimi v Sloveniji, ki je v skladu z njihovo vero pravilno obrnjena. Proti Meki.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

img_6188.jpg
Otvoritvene slovesnosti v Krškem sta se udeležila tako slovenski mufti Nedžad Grabus (desno) kot tudi direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič
img_6228.jpg
arhiv; A. K.
Po koncu slovesnosti je bila na vrsti molitev. Moški imajo mesto spredaj, ženske pa lahko za razliko od mošej, kjer molijo v ločenem prostoru oziroma na balkonu, v krškem mesidžu stojijo za moškimi.

Danes je bil za muslimansko skupnost v Posavju, ki trenutno šteje približno 350 družin oziroma okoli 1.300 vernikov, poseben dan. Krški odbor islamske skupnosti Celje oziroma tako imenovani Džemat je namreč dobil svoje prostore v starem mestnem jedru Krškega. Ti bodo po besedah člana najvišjega izvršilnega organa islamske skupnosti v Sloveniji, Brežičana Almirja Kurspahića, služili predvsem za izpolnjevanje verskih dolžnosti, ki so jih doslej izpolnjevali v hiši enega izmed članov tamkajšnje skupnosti.

"Danes je za muslimane v Posavju praznik. Prvič v zgodovini imajo namreč muslimani iz tega področja svoje uradno mesto za zbiranje in opravljanje vseh aktivnosti. Z obnovo objekta na Cesti krških žrtev 66 smo namreč dobili moderen prostor, ki nam bo omogočil trajnostni razvoj in mesto svobodnega izražanja svoje vere," je na otvoritveni slovesnosti v krškem kulturnem domu povedal koordinator obnove Kurspahić.

Preberite še

Čeprav sami pri obnovi in umestitvi novih prostorov v Krškem niso imeli nobenih težav ne s sosedi ne z lokalno skupnostjo, pa marsikje drugod v Sloveniji temu ni tako. Glavna težava so predsodki, ki so povezani s predstavami o muslimanih in islamski veri, za katere si direktor Urada za verske skupnosti - teh je v Sloveniji 42 - želi, da bi jih nadomestilo sožitje.

"Srečen bom, ko v tej državi Urad za verske skupnosti ne bo več potreben, ampak bodo verske skupnosti lahko živele same zase," je povedal direktor urada Aleš Gulič.

V Sloveniji sicer živi že 50.000 muslimanov, še enkrat toliko pa naj bi jih bilo tu na začasnem delu, a se po besedah predsednika slovenske muslimanske skupnosti, muftija Nedžada Grabusa, v primerjavi z drugimi veroizpovedmi še vedno ne počutijo enakopravno.

"Že 40 let se borimo za džamijo. Zemljišče zanjo ni bilo še nikjer na svetu tako drago, kot prav v Ljubljani," je povedal Grabus, ki upa, da jim bo kmalu uspelo zbrati še potrebna 2 milijona evra za začetek gradnje.

Ne glede na nekatere težave, s katerimi se soočajo, pa se bodo muslimani, kot pravi slovenski mufti, še naprej trudili in promovirali sožitje ter sobivanje, kar je po njegovih besedah tudi osnovno poslanstvo muslimanske vere.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.