Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Sloveniji skoraj zagotovo ni pokopališča, na katerem ne bi bilo tatvin. Čeprav na splošno velja, da vrednosti posameznih ukradenih stvari niso visoke, škoda, povzročena s tatinskimi prsti, hitro naraste, če se vrednost vseh ukradenih stvari v več primerih na pokopališču sešteje.

Včasih nerazumljivi členi zapletene zakonodaje namreč videonadzora na pokopališčih izrecno ne prepovedujejo. In ni skrivnost, da tudi upravljavec celjskega mestnega pokopališča zelo resno razmišlja o postavitvi kamer.

· Slovenija

Ko svojci "pozabijo" urediti grobove in plačati najemnino

Pred časom smo na družbenem omrežju opozorili na nevarnost in pogostost tatvin z grobov. Na zapis so se nam odzvali številni, katerih grobovi so bili okradeni na različnih pokopališčih v naši regiji in tudi drugje. Ko smo seštevali vse škode na posameznih grobovih, smo prišli do vrtoglavih 30 tisoč evrov.

Snemal bo skrivaj

Nekateri, s katerimi smo se v preteklih mesecih pogovarjali in katerih stvari so bile z njihovih grobov že večkrat ukradene, priznajo, da jim je prekipelo. V primeru večkratnih tatvin z enega groba na pokopališču na širšem območju naše regije je vrednost ukradenih stvari znašala štiristo evrov.

Najemnik groba, ki se javno ne želi izpostavljati, se je zato odločil, da bo tatu izsledil s pomočjo kamer, ki jih bo sam nastavil na grob ali v njegovo bližino. »Do zdaj so mi kradli aranžmaje, vaze, tudi vredne izdelke, ki so bili ročno narejeni. Kamere so zelo majhne in tat jih zagotovo ne bo opazil. Nastavil jih bom tako, da bom jasno lahko videl, kdo mi odnaša stvari z groba in kdaj,« pravi.

Na opozorilo, da se bo, če bo tatu posnel, glede na slovensko zakonodajo znašel v postopku tudi sam, saj bi šlo za neupravičeno snemanje, odgovori, da se na to ne ozira več. »Večja težava je, če nekdo ves čas krade in ostane nekaznovan. Kazen bom nekako že ›požrl‹. Če bi to storilo več ljudi, ki smo okradeni, bi se morda sistem sčasoma le zganil in začel kaznovati tiste, ki kradejo, in ne tistih, ki na to opozarjamo ter smo oškodovani. To je le posledica, da se številni izmuznejo roki pravice. Ne gre več samo za deset evrov škode. Če bi sešteli vso škodo, ki jo tatovi povzročajo na grobovih, bi lahko škodo začeli meriti tudi v več deset tisoč evrih,« je jasen naš sogovornik.

Dodaja, da je zakonodajo dobro preučil, in ob tem poudarja, da se zaveda, da je tovrstno skrito snemanje nedovoljeno in je poseg v temeljne človekove pravice. »Toda čigave? Pravice kradljivca? Čigavo pravico pa on krši s tatinskimi prsti, ko krade z grobov?« še zaključi.

Videonadzor kmalu v Celju?

V Javnem podjetju Zelenice, ki upravlja Mestno pokopališče Celje in pokopališče na Teharjah, pravijo, da se soočajo s tatvinami z grobov. Tudi zato zelo resno razmišljajo o videonadzoru.

»Na tatvine nas najpogosteje opozorijo občani oziroma najemniki grobov. Najpogosteje izginejo manjši kovinski predmeti, kot so svečniki, vaze ali okrasni elementi, a tudi cvetlični aranžmaji. Tatvine praviloma niso omejene na določen del pokopališča,« nam je odgovorila vodja pokopališč v Zelenicah Brigita Obrez.

Dodaja, da uradne statistike o tatvinah posebej ne vodijo, saj gre večinoma za posamezne prijave, pri katerih najemnike napotijo, naj dogodek prijavijo policiji.

Okrepijo obhode

»Z upravljavskega vidika ob vsakem takem primeru preverimo stanje na terenu in po potrebi okrepimo nadzor z rednimi obhodi,« poudarja Obrezova. Dodaja, da tudi v Zelenicah resno razmišljajo o uvedbi videonadzora ali varnostne službe na pokopališču.

»Vendar gre v tem primeru za vprašanje, ki zahteva tehten premislek tako z vidika zasebnosti, zakonodaje kot tudi stroškov. Za zdaj se poslužujemo drugih oblik nadzora, predvsem rednih pregledov pokopališč ter sodelovanja z obiskovalci, ki nas na morebitne nepravilnosti opozorijo. Menimo, da je ključnega pomena skupna skrb – tako upravljavca kot obiskovalcev – za ohranjanje dostojanstva in varnosti prostora, ki je namenjen spominu na pokojne.«

· Kronika

Največ nesreč in požarov, reševali tudi živali

Na celjskem pokopališču je ekipa Zelenic prisotna vsak dan, tudi zaradi številnih del, urejanja in obnov na pokopališču, kar pomeni večjo preventivo pred morebitnim sumljivim dogajanjem na pokopališču. Dnevno je tam prisotna ekipa vsaj štirih zaposlenih ali več, na pokopališču ob mrliški vežici deluje tudi sprejemna pisarna, kar pomeni, da je v dnevnem času na območju pokopališča vedno kdo prisoten. Res pa je, da vseh odklonskih dejanj na pokopališču, še posebej ponoči, ne morejo preprečiti. Tudi zato bi bil videonadzor še posebej dobrodošel.

Kamere tudi v Žalcu?

Tatvine in vandalizem na pokopališčih zaznavajo tudi v Javnem podjetju za urejanje okolja in storitve Žalec, ki skrbi za pokopališko dejavnost v občini Žalec. Kot poudarjajo, na pokopališčih največkrat izginjajo elektronske in oljne sveče, občasno tudi rože. Težave imajo tudi z nezakonitim odlaganjem odpadkov. V podjetju zato o videonazdoru na pokopališčih že razmišljajo, a končno odločitev o tem bodo sprejeli z občino.

V laški komunali, ki upravlja pokopališča na tamkajšnjem območju, pravijo, da večjih težav zaradi tatvin ne zaznavajo: »Občasno se po informacijah občanov pojavljajo tatvine cvetličnih aranžmajev in okraskov.« Dodajajo, da na nobenem pokopališču pod njihovim upravljanjem niso nameščene kamere, o tem ukrepu trenutno ne razmišljajo.

V Javnem komunalnem podjetju Šentjur pravijo, da je bil pred leti zaznan vandalizem na spomenikih, ki je bil prijavljen policiji. Za večjo varnost je na delu pokopališča videonadzor, s čimer si prizadevajo preprečevati morebitne kršitve in zagotoviti varnost obiskovalcev ter premoženja.

Videonazor možen

Določbe zakonodaje v Sloveniji so pogosto nejasne in tudi občine ter različni upravljavci glede uvedbe videonazora na javnih površinah potrebujejo dodatna pojasnila. Zato je informacijski pooblaščenec izdelal smernice glede izvajanja videonadzora. Ob tem poudarja, da veljavna zakonodaja videonadzora na javnih površinah ne prepoveduje, vendar postavlja relativno stroge pogoje, kdaj je utemeljen in sorazmeren.

· Kronika

Morilci se še vedno sprehajajo na prostosti. Do kdaj?

Zakon o urejanju prostora med javne površine uvršča tudi pokopališče. Javna površina je zakonsko opredeljena kot odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi. Pri videonadzoru je treba upoštevati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Gre za varnost? Kamere dovoljene.

Ključno je: videonadzor na javnih površinah, kot jih določa Zakon o urejanju prostora, je dovoljen le, kadar je to potrebno »zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice, katerih uresničevanje ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov.« Tako je zapisano tudi v smernicah.

Kamere v živo?

Videonadzor lahko izvajajo le za to pooblaščene osebe. »Videonadzor je lahko izveden tudi tako, da se ob snemanju spremlja dogajanje v živo,« je zapisano v smernicah.

Na pokopališču bi bile možne tudi panoramske kamere. Če je kamera postavljena tako, da posamezniki na posnetku niso določljivi, ne gre za videonadzor v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov in obvestilo o izvajanju snemanja ne bi bilo potrebno. A v tem primeru bi se tatovi spet izmuznili, saj obrazi na panoramski kameri ne bi bili določljivi …

Glede na to, da je javna površina tudi cesta, bi lahko videonadzorne kamere bile po razumevanju smernic tudi na cesti pri pokopališču zaradi možnih tatvin iz vozil: »Na področju videonadzora cestnega prometa sme upravljavec izvajati videonadzor le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, tako da se sistemsko ne nadzoruje gibanja posameznikov ali ne posega v zasebnost posameznikov.«

Tatvine so utemeljen razlog

Smernice določajo tudi, da bi moral upravljavec videonadzornega sistema pred dokončno določitvijo lokacij kamer izdelati oceno učinka.

»Pred izvajanjem videonadzora javnih površin je torej treba pretehtati, ali je njegova uvedba res potrebna za dosego navedenih namenov in ali teh namenov ni mogoče doseči s sredstvi, ki manj posegajo v pravice, katerih uresničevanje ureja zakonodaja,« je zapisano v smernicah.

Opraviti je torej treba test sorazmernosti, kar pomeni, da je treba pred uvedbo videonadzora oceniti stopnjo nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi ter za premoženje ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), ali bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja.«

Slednje je tudi zelo pomembno, saj ponavljajoče tatvine kažejo, da se bodo takšna odklonska dejanja še pojavljala, kar zahteva višjo raven varnosti.

Kot primer v smernicah je informacijski pooblaščenec opisal videonadzor ekoloških otokov. Zakonita namena takšnega videonazora bi bila zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja.

»Videonadzor ekoloških otokov ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov. Podobno ni dopustno, če občinsko redarstvo postavlja ali izrablja videonadzor za namen ugotavljanja kršitev in sankcioniranja oseb, ki napačno parkirajo,« je še zapisano v smernicah.