Vlada na obisku v delu Savinjske regije - kaj pričakujejo župani?
Teme pogovorov bodo med drugim infrastrukturni projekti, obnova po poplavah ter vključevanje občinskih projektov v državne in evropske programe.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vlada bo obisk začela ob 9. uri s sejo v Podčetrtku, sklenila pa popoldne s pogovorom s predstavniki gospodarstva in župani v Celju. Župani pričakujejo zagotovitev celovite poplavne varnosti in podporo pri financiranju infrastrukturnih projektov
Od poplavne varnosti do okoljskih bremen
Celjski župan Matija Kovač je pred obiskom vlade za STA izpostavil tri ključne zahteve, in sicer zagotovitev celovite poplavne varnosti, pospešitev umeščanja tretje razvojne osi ter sanacijo okoljskih bremen, zlasti na območju Stare Cinkarne.
Kot je poudaril za slovensko tiskovno agencijo, sta nujna čimprejšnji sprejem in izvedba državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline, ki mora vključevati tudi zaščito območja Medloga. Od države pričakuje sredstva za preselitev poplavno ogroženih objektov družbene infrastrukture ter dodatne protipoplavne ukrepe, ki bi Celju zagotovili varnost pred petstoletnimi vodami.
Kaj bo s selitvijo gasilskega doma in ledene dvorane?
Po poplavah avgusta 2023 so bili na javni infrastrukturi izvedeni nujni posegi, do sredine leta bodo izvedeni dodatni ukrepi na Savinji, Voglajni in nekaterih pritokih. Sredstva so zagotovljena za pet protipoplavnih projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki so že v gradnji, odprto ostaja vprašanje financiranja preselitve gasilskega doma v Zagradu in celjske ledene dvorane. Kovač pričakuje, da bo država v tej kohezijski perspektivi zagotovila tudi sredstva za nadgradnjo protipoplavne zaščite in za ukrepe iz državnega prostorskega načrta za Spodnjo Savinjsko dolino.
Med časovno najbolj kritičnimi projekti je cejski župan omenil tretjo razvojno os in celjsko obvoznico, Potniški center Celje, sanacijo okoljskih bremen ter gradnjo novih javnih najemnih stanovanj. Pomembni so tudi projekti regijske športne infrastrukture in nadaljevanje obnove Knežjega dvora.
Pomemben signal gospodarstvu
Obisk vlade v Celju po oceni Kovača pomeni pomemben signal podpore razvoju gospodarstva, zelenemu prehodu in privabljanju investitorjev. Vlado vidi kot ključnega partnerja pri sanaciji okoljskih bremen, posodobitvi prometne in energetske infrastrukture ter pri gradnji javnih najemnih stanovanj, kjer že poteka sodelovanje s Stanovanjskim skladom RS. Celjska občina si ob tem prizadeva, da bi bil zeleni prehod priložnost za nova delovna mesta in večjo konkurenčnost regije, je še dejal.
Diaci pričakuje večje financiranje infrastruktrnih projektov
Šentjurski župan Marko Diaci je za STA izpostavil predvsem potrebo po večji in stabilnejši državni podpori pri financiranju infrastrukturnih projektov, spoštovanju zakonodaje pri financiranju občin ter vključevanju občinskih projektov v državne in evropske razvojne programe.
Zanj je ključna nujnost državnih razpisov in sofinanciranje projektov na področjih predšolske vzgoje in šolstva, komunalne infrastrukture, cestnih povezav, energetike, stanovanjske gradnje, športnih površin in drugih javnih objektov.
Izzivi novih zakonodajnih obveznosti
Posebej je opozoril na pomen ustrezno odmerjene povprečnine, ki je glavni vir financiranja občin, ter na izzive ob uvajanju novih zakonodajnih obveznosti, kot je zakon o dolgotrajni oskrbi. Od države pričakuje tudi sodelovanje pri uvrščanju projektov, denimo načrtovanega intervencijskega centra, v programe črpanja sredstev prihodnje evropske perspektive.
Diaci je ocenil, da bi brez državne pomoči težko izpeljali večje investicije v javne stavbe in infrastrukturo. Kot primere je navedel projekte, ki so bili v zadnjih letih delno sofinancirani z državnimi in evropskimi sredstvi, med njimi prenovo in dozidavo telovadnice Osnovne šole Hruševec Šentjur, novogradnjo podružnične šole in vrtca na Kalobju, gradnjo nogometnega igrišča z umetno travo v Šentjurju, nadzidavo Zdravstvenega doma Šentjur ter prizidek šentjurskega doma starejših.
Sodelovanje pri poplavni varnosti in krotenju plazov
"Na področju protipoplavne varnosti Občina Šentjur v sodelovanju z državo že skoraj dve desetletji postopno izvaja ukrepe ob Voglajni s pritoki. V pripravi so nove faze projektov, pri katerih pričakujemo nadaljnjo aktivno vlogo države. Občina sicer redno izvaja tudi sanacije plazov, ki so pogosto povezane z obnovami cest in so v večji meri sofinancirane s sredstvi ministrstva za naravne vire in prostor," je povzel Diaci.
Navezovalna cesta nujna za razbremenitev prometa
Kot eno večjih odprtih vprašanj je izpostavil prometno razbremenitev središča Šentjurja. Razmere se zaradi naraščajočega tranzitnega in lokalnega prometa slabšajo, na težave pa opozarja tako občina kot civilna iniciativa krajanov ob regionalni cesti. Kot dolgoročno rešitev Diaci znova poudarja gradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, ki je že umeščena v prostor, ter vlogo države pri investicijah in morebitnih prometnih omejitvah.
Dejavnejše sodelovanje na stanovanjskem področju
Po njegovih besedah so potrebe po javnih najemnih stanovanjih tudi v Šentjurju vse večje, a občina večjih stanovanjskih projektov sama finančno ne zmore. Od države in Stanovanjskega sklada RS zato pričakuje aktivnejše sodelovanje. Ob tem izpostavlja še demografske in infrastrukturne izzive zaradi velike površine občine in razpršene poselitve, kar zahteva nadpovprečne vložke v osnovno infrastrukturo, na kar opozarjajo tudi v dolgoročnem razvojnem programu občine do leta 2030.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
