· Kultura

V programu Pravljičnega Celja je letos napovedanih več kot 60 dogodkov, med njimi več novih. Po slavnostnem prižigu prazničnih luči v mestu, to bo 2. decembra ob 17. uri, bo vsak dan sledilo dogajanje na raznih prizoriščih. Program, ki so ga danes predstavili, so pripravili v Zavodu Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje.  

Direkcija RS za infrastrukturo bo v okviru projekta Kolesarske poti Žalec-Rogatec uredila dva odseka kolesarske poti na tej relaciji, in sicer Žalec-Celje in Šentjur-Rogatec. Evropsko sofinanciran projekt je ocenjen na 14,4 milijona evrov, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je sredstva že odobrilo.

· Kultura

Koncert pihalnega orkestra, sestavljenega iz nekdanjih dijakov celjske glasbene šole, je zaznamoval sinočnjo prireditev v Narodnem domu, posvečeno 30-letnici srednješolskega glasbenega izobraževanja v Celju.

Po zanesljivih informacijah portala preiskovalno.si je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh zagotovila državni posel v višini 107 tisoč evrov iz proračuna podjetju Simbioza Genesis, kjer je prej delala njena doktorska študentka Tjaša Sobočan, ki je zdaj kot svetovalka zaposlena v kabinetu ministrice Stojmenove Duh.

· Promet

Nikoli nisi pripravljen na občutek, ko te izguba ali poškodba za vedno zaznamuje, se glasi sporočilo letošnjega svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, ki so ga s priložnostno svečanostjo zaznamovali tudi na Ptuju.

V Skornem, naselju v občini Šmartno ob Paki, so imeli prejšnji četrtek opravka s posebej besnim bikom.

Zakaj bo akumulacijski bazen z nasipi in drugo protipoplavno infrastrukturo pri Brežicah stal 120 milijonov evrov, kar je 40 milijonov evrov več od pogodbene vrednosti? In zakaj je država Riku potrdila že 30 aneksov?

· Kultura

V tem tednu splošnih knjižnic se v njih vrstijo različni dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da so to ustanove, ki nudijo ključ do širokih obzorij. Tudi v Osrednji knjižnici Celje so pripravili dogodke za vse generacije.

· Gospodarstvo

  Da se vgrajeni kamniti lomljenci, ki so del novozgrajenih kamnitih zložb ob kolesarski povezavi med Podplatom v občini Rogaška Slatina in občino Rogatec, luščijo, je oktobra pri inšpekcijskem pregledu ugotovil Inšpektorat RS za infrastrukturo (IRSI). Inšpektorat sicer ni mogel ugotoviti, ali so vgrajene kamnine skladne z izjavo o njihovih lastnostih, ki jo je predložil izvajalec gradnje. Več informacij o tem, ali je kamniti lomljenec ustrezen za vgradnjo v kamnite zložbe, naj bi dal zunanji nadzor, ki ga je naročila Direkcija RS za infrastrukturo. Slednja je tudi naročnica in investitorka državne kolesarske povezave med obema občinama.  

· Novice

  »Mediji imamo v tem obdobju izjemno veliko nalogo in odgovornost, da vzdržujemo kakovost vsebin. Le tako bomo upravičili svoje poslanstvo, svoj pomen. Ne smemo se pustiti ›zbanalizirati‹. Ob spoznanju, da en medij ne more pokriti vsega, moramo začeti izbirati svoje bitke.« Tako pravi Gašper Andrinek, ki je konec septembra postal predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS). Novinar Vala 202 in programski direktor Festivala Naprej / Forward opozarja, da je novinarstvo danes v zelo težkem položaju. Meni, da se bodo mediji, če bodo želeli preživeti in obstati, na dolgi rok morali bolj specializirati.  

· Slovenija

Letošnjo jesen je završalo po družbenih omrežjih. Oglasili so se v prvi vrsti planinci, ki so se po vzponu na Golte želeli okrepčati v nedavno zgrajeni novi planinski koči, a so bila njena vrata zaklenjena. Dosedanja najemnica Alenka Vetrih je konec septembra predčasno prekinila pogodbo. Komaj zgrajena koča tako ostaja zaprta. Razlog naj bi bila nesoglasja med Vetrihovo in Planinskim društvom Mozirje.

Dravske elektrarne Maribor želijo na grebenu Maclja postaviti pet vetrnih elektrarn – tri so predvidene na območju občine Rogatec, dve na območju občine Žetale. Župan Rogatca Martin Mikolič pravi, da so občani in predstavniki občinskega sveta umeščanju elektrarn, ki naj bi na leto proizvedle približno 90 gigavatnih ur električne energije, naklonjeni.

· Kultura

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od sinoči na ogled razstava likovnih del slikarja, grafika in vedutista Avgusta Friderika Seebacherja, ki se je leta 1887 rodil in deloval v Celju, kjer je leta 1940 tudi umrl. 

· Promet

Glede na pogosto gnečo na cestah, vedno višje stroške vzdrževanja avtomobilov in pomanjkanje parkirišč v mestnih središčih bi nedvomno marsikateri uslužbenec, ki odhaja na delo v večja mestna središča, na primer Ljubljano, Celje ali Maribor, z veseljem iz avtomobila presedlal na vlak. Ker bi bilo to ceneje, udobneje in brezskrbno. A ob misli na dolgotrajno vožnjo in neprestane zamude železničarjev ljudje idejo opustijo že v kali, četudi je vožnja z avtomobilom dražja, parkirišča v mestih pa plačljiva.

Direkcija za vode bo pripravila predloge sanacije vodotokov v Pohrastniku pri Šoštanju, je po današnjem srečanju s krajani v izjavi za medije povedal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Krajani Pohrastnika namreč zahtevajo takojšnjo sanacijo vodotokov Florjanščice in Toplice.

Kdo je odgovoren, da sta na poplavnem območju pri Letušu zrasli naselji, v katerih živi več sto ljudi, ki se jih je občina zdaj odločila preseliti? In kdo je gradnjo tam dovolil?

· Slovenija

Te dni sadijo delavci Zelenic mlada drevesa na več krajih po mestu. Pri nogometnem stadionu Olimp so dopoldne zasadili dvajset javorjev vrste maklen, v Novi vasi pa bo namesto v neurju podrtega stoletnega hrasta na predlog zavoda za vartvo narave raslo pet mladih tovrstnih dreves.

· Kultura

V Zgodovinskem arhivu Celje so danes predstavili obsežen prevod šolske kronike I. gimnazije v Celju. Delo povzema enega od dragocenih virov, ki ga hrani arhiv, in sicer šolsko kroniko ene od najstarejših gimnazij v Sloveniji. Na predstavitvi so sodelovali dr. Aleksander Žižek, urednik in eden od prevajalcev, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.