Novice / stran 190
SMS Roka Snežiča: »HSE imava pokrit«
Ne le Dars, tarča za posle Roka Snežiča v času prejšnje vlade je bila tudi državna energetika. Kako je Snežič našel pot do vrha Holdinga Slovenske elektrarne (HSE)? In kaj imajo z vsem skupaj vplivneži iz Republike Srbske?
Znano, kdo je moški, ki so ga našli mrtvega v Senovskem potoku
Pristojni so truplo moškega, ki so ga včeraj zjutraj izvlekli iz potoka na območju Senovega, poslali na obdukcijo. Njegova identiteta je že znana.
Pijan po avtocesti vozil 240 km/h!
Sinoči, okoli 23. ure, so policisti na avtocesti, na območju Tepanja, obravnavali voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi 130 km/h, vozil 240 km/h.
Z grafikami nazaj v mladostni kraj
Do 10. decembra bo v Galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah na ogled razstava del akademskega slikarja in grafika Staneta Jagodiča. Ustvarjalec ob svojem 80. jubileju na razstavi z naslovom Nazaj v mladostni kraj prvič predstavlja kataloge, plakate in vabila, ki jih je med letoma 1982 in 2002 oblikoval za različne dogodke v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Celju.
Kdo je prejel tulipana Novačanovih srečanj?
Jubilejna 30. Novačanova srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jih pripravlja Gledališče Zarja Celje, so se sinoči končala. Nagrado tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva je prejela Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Kulturnega društva Loški oder. Nagrado je prevzel režiser Dejan Spasić.
ROGATEC, ŽETALE - Eni za izkoriščanje vetra, drugi proti
Dravske elektrarne Maribor želijo na grebenu Maclja postaviti pet vetrnih elektrarn – tri so predvidene na območju občine Rogatec, dve na območju občine Žetale. Župan Rogatca Martin Mikolič pravi, da so občani in predstavniki občinskega sveta umeščanju elektrarn, ki naj bi na leto proizvedle približno 90 gigavatnih ur električne energije, naklonjeni. Občina od vlagatelja pričakuje letno nadomestilo za izrabo prostora in bolje urejene lokalne ceste. Nekoliko drugačen pogled na umeščanje elektrarn ima sosednja občina Žetale.
Na Koroškem z otrokom v avtomobilu zdrsnil v globino
Na območju Javorja v Črni na Koroškem so danes nekaj pred 14. uro posredovali gasilci, reševalci in policisti.
Martinovanje tudi v Celju
Zavod Celeia Celje je danes prvič pripravil celodnevno enološko-gastronomsko dogajanje v središču mesta, posvečeno Martinovi soboti.
Letošnje praznovanje zasenčile posledice poplav
Šmartno ob Paki, ki praznuje občinski praznik novembra, je bilo med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v avgustovskih poplavah. Odprava obsežnih posledic na javni infrastrukturi bo dolgotrajna, a župana Janka Kopušarja skrbi predvsem psihično počutje ljudi, ki so ob povodnji in proženju plazov v strahu za svoja življenja in premoženje doživljali stres, zdaj nekatere pesti še negotovost, kje bodo lahko mirno in varno živeli. Kritičen je do države in stroke, ki se, kot pravi, obotavljata pri iskanju primernih rešitev za ljudi.
Na varno jih je pripeljal s čolnom
Pravi, da se je spomin na tisto stresno avgustovsko jutro z grenkobo za vedno zasidral v njem. Paka in Savinja ste prestopili bregove in preplavili njegov domači kraj. Ker je narasla voda ogrožala življenje nekaterih občanov, se je Sašo, kot ga kličejo prijatelji, takoj odzval na prošnjo gasilcev, naj jim pomaga pri reševanju ogroženih s svojim čolnom. Ker je izkušen ribič, je vedel, kje lahko podivjana reka skriva svoje pasti in nevarnosti. Zato mu je uspelo sokrajane in njihove štirinožne ljubljence prepeljati na varno. Njegova dejanja niso ostala spregledana, saj je ob letošnjem prazniku Občine Šmartno ob Paki prejel županovo priznanje.
V Celju na ogled izbor slovenskih fotografij
Do konca meseca bo v Galeriji Božena v Pelikanovi hiši v Celju na ogled 53. slovenska pregledna fotografska razstava. Gostitelj sinočnje slovesne razglasitve rezultatov, ki je bila letos v Celjskem domu, in odprtja razstave je bil Digitalni foto klub Celje, pokrovitelj dogodka pa je vsako leto Fotografska zveza Slovenije.
Mehanska riba kot stenska poslikava
Potem ko je celjski slikar Tomaž Milač lani poslikal steno na Muzejskem trgu in z njo požel nemalo pohval in občudovanja mimoidočih, se je tokrat lotil še stene v bližnjem atriju Gosposke ulice.
Na Gorenjskem še naprej spremljajo zemeljske plazove, na terenu tudi geologi
Na Gorenjskem po minulem deževju še vedno največ težav povzročajo zemeljski plazovi. Aktiven ostaja plaz pod vojašnico na Bohinjski Beli. Sprožil se je tudi nov del plazu na Jereki v Bohinju, ob bohinjskem domu starostnikov pa poteka sanacija. Civilna zaščita nadaljuje s črpanjem vode iz presihajočega jezera Ledine.
Po Moto srečanju: V še vidno ranjeni Savinjski dolini smo prisluhnili neverjetnim zgodbam ...
Romunski voznik tovornega vozila pri Celju napihal kar dva promila
Celjski prometni policisti so na avtocesti obravnavali močno pijanega romunskega voznika tovornega vozila.
Zavarovalnica zaradi zastrupitev z vodo že izplačuje odškodnine
V začetku oktobra je minilo leto od neljubega dogodka, ko se je zaradi okvare na vodovodnem omrežju Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec zastrupilo več Spodnjesavinjčanov. Več kot 180 ljudi se je odločilo za vložitev odškodninskega zahtevka. Peščica se je na zavarovalnico obrnila neposredno, večina s pomočjo odvetniške družbe Boruta Sokliča. Prve odškodnine so že dobili nakazane. Direktor žalske komunale mag. Janez Primožič ocenjuje, da izplačevanje slednjih ne bo v škodo javnega podjetja. To bo v celoti pokrila zavarovalnica, ki jamči za skupni znesek do 500 tisoč evrov.
»Medicina in glasba – dolgujem obema«
Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja.
Nekoč mešetarjenje s konji, danes z jeklenimi konjički
Domiselnost podjetnih Šentvidčanov, prebivalcev majhnega kraja v občini Šmarje pri Jelšah, ne pozna meja. Tako bi lahko sklepali po zgodbah o tem, kako so nekoč stara kljuseta spreminjali v na videz močne žrebce. Pri tem si niso pomagali le s hrano in z zelišči, ampak tudi z barvanjem konjske dlake in različnimi postopki, ki bi bili danes deležni zgražanja javnosti in ukrepov katere od inšpekcij. Etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec je zanimivost iz preteklega obdobja vzela kot izhodišče za zgodbo z naslovom Zakaj se konju (ne) gleda v zobe.