Domovi za starejše se soočajo z visokimi podražitvami cen električne energije, zemeljskega plina in hrane.
Koliko denarja od države zahteva podjetje s sedežem v Luksemburgu, ki je sodelovalo v številnih slovenskih privatizacijskih zgodbah?
Na celjskem Savinjskem nabrežju sta Zavod Celeia Celje in Mestna občina Celje tudi letos pripravila otvoritev prazničnih lampijonov, ki so jih izdelali celjski vrtci, osnovne in srednje šole.
Občina Rogaška Slatino bo, kot je razvidno iz gradiva za naslednjo sejo občinskega sveta, občinskim svetnikom predlagala uveljavitev predkupne pravice za nakup grafičnih listov oz. zbirke Kurta Müllerja. DUTB kot ločitvena upnica sicer še vedno ni sporočila odločitve glede soglasja o prodaji zbirke na podlagi nezavezujočih ponudb. Rok za oddajo ponudb se je iztekel že konec septembra.
Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje se je pridružila akciji Citycentra Celje Novoletna jelka želja otrok iz rejniških družin.
Več kot 26 tisoč evrov sta letos zbrala Zavod Celeia Celje in RTA agencija za deveto dobrodelno akcijo Za nasmeh v mestu. Darilne bone v tej protivrednosti sta organizatorja tudi letos namenila Škofijski karitas Celje in celjskemu območnemu združenju Rdečega križa Slovenije.
Za Slovenijo velja, da je eno od oblik nasilja tako v partnerskem odnosu kot zunaj njega doživela vsaka peta ženska v starostni skupini 18‒74 let. Gre za podatke, ki bi nas bi morali skrbeti, pravi Gabrijela Čoklc, univ. dipl. soc. del., koordinatorica za preprečevanje nasilja in vodja interventne službe pri Centru za socialno delo Celje.
Na svoji poti po Sloveniji se je Miklavž nocoj ustavil tudi v cerkvi sv. Marjete na Polzeli, kamor ga je povabil tamkajšnji župnik Urban Lesjak. Dve uri prej se je mudil v cerkvi v Andražu nad Polzelo.
Noč z nedelje na ponedeljek v Celju je obeležil trušč ob koncu mostu, ki je predramil okoliške prebivalce. Ob 1.06 se je v Ulici XIV. divizije tovorno vozilo zaletelo v fontano na otoku krožišča in nasedlo na njej.
Včeraj, nekaj minut čez poldne, se je na območju Turskega žleba v Logarski dolini, to je občina Solčava, zgodila nesreča. Po sprožitvi večjega snežnega plazu sta bila namreč poškodovana dva tuja planinca. (SŠol, Foto: FB GRS)
Novi celjski župan Matija Kovač se je na volitve odpravil brez svoje ali strankarske liste, so ga pa nekatere pred drugim krogom podprle. Kot pravi, mu je odprt slog delovanja celjskega mestnega sveta brez formalnih koalicij blizu, zato bi si na enak način želel mesto voditi tudi sam. Povedal je še, da nasprotuje projektu visečega mostu.
V Kamniško savinjskih Alpah je snežni plaz v nedeljo pod Turskim žlebom odnesel dva planinca. V več ur trajajoči reševalni akciji je 21 gorskih reševalcev dva huje poškodovana tuja planinca preneslo v Logarsko dolino, kjer so ju predali ekipam nujne medicinske pomoči.
Eno izmed večjih presenečenj letošnjih županskih volitev je slovo aktualnega celjskega župana Bojana Šrota, ki se je potegoval že za šesti mandat na čelu občine. Po neuradnih izidih drugega kroga županskih volitev je po vseh preštetih glasovih Šrot prejel 42,19 odstotka glasov, njegov protikandidat in nov celjskih župan Matija Kovač pa 57,81 odstotka .
Matija Kovač je zmagovalec drugega kroga lokalnih volitev v Mestni občini Celje. Spremembe se obetajo tudi v Občini Laško, kjer je Marko Šantej prejel bistveno večjo podporo kot dosedanji župan Franc Zdolšek. V Šmartnem ob Paki so volivci še en mandat zaupali dosedanjemu županu Janku Kopušarju.
V treh občinah regije, Celju, Laškem in Šmartnem ob Paki, izbirajo volivci danes župana, in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov. V Celju sta to Bojan Šrot in Matija Kovač, v Laškem Franc Zdolšek in Marko Šantej ter v Šmartnem ob Paki Janko Kopušar in Peter Rosenstein.
Podjetje Rajmax iz Kozjega, ki se ukvarja z izdelavo plastičnega in aluminijastega stavbnega pohištva, bo prihodnje leto praznovalo 25 let. V tem času je iz majhnega družinskega podjetja, ki ni imelo denarja niti za stroje, preraslo v gospodarsko družbo, ki zaposluje že 40 ljudi in iz leta v leto povečuje prihodke. Ti so lani znašali 5,7 milijona evrov. Velika pridobitev bo gradnja novih poslovno-proizvodnih prostorov, za katere je že pridobilo gradbeno dovoljenje.
Bralka nas je opozorila, da so šolske poti do OŠ Frana Krajca Celje na Polulah premalo varne in da je zlasti problematično semaforizirano križišče na Cesti v Laško, ki ga morajo otroci prečkati na poti do šolske avtobusne postaje pri bencinskem servisu ali če gredo peš naprej proti Bregu. Hitrosti avtomobilov so na križišču pogosto previsoke in občasno niti rdeča luč ne ustavi divjakov, cesta pa je od pločnika in kolesarske steze ločena le s stebrički. Ti zagotovo ne bi zadržali vozila, ki bi ga zaneslo s ceste. Starši zato želijo postavitev dvojne odbojne ograje in stalnega merilnika hitrosti, ki bi umiril promet, kot se je izkazalo že marsikje. Ob tem bi bilo treba tudi sicer bolj vidno označiti, da gre za šolsko pot. A za zdaj nimajo sogovornika.
