Župani velikokrat poudarjajo, da občinske politike ne krojijo sami, ampak izvršujejo sklepe, za katere glasuje občinski svet. Sestave občinskih oz. mestnih svetov v občinah, kjer so sedeži upravnih enot, nakazujejo, da županom Šentjurja, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Žalca in Mozirja ne bo težko sklepati koalicij in iskati podpore za svoje predloge. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo razmerja moči oblikovala v Mestni občini Celje in Občini Laško, kjer bosta nova župana znana šele po drugem krogu lokalnih volitev.
O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.
V praznem meščanskem stanovanju v Stanetovi ulici v Celju je dva večera minulega konca tedna zaživela zgodba o življenju aktivistke in političarke Roze Luxemburg (1871–1919), ki je lahko s svojimi protivojnimi in nadnacionalnimi stališči ter z zagovarjanjem humanističnih vrednot še danes navdih. Tako je navdušila tudi ustvarjalke ženske pripovedovalske skupine Bodice, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva 567 v Umetniški četrti Celje.
Pred približno petindvajsetimi leti sta Nataša Dolenc in Franci Gominšek na hribu v Kasazah začela graditi hišo z upanjem, da si bodo v njej zagotovili prijetne pogoje za družinsko življenje, saj se jima je kmalu zatem rodila hči Nina. A je življenje ubralo drugo pot. Franci je zbolel zaradi raka prebavil in konec leta 2019 umrl. Nataša in Nina sta ostali v nedokončani hiši v zelo slabih bivanjskih pogojih. V njej pravzaprav životarita, saj v hišo brez fasade pronica vlaga, v njej ni urejenega ogrevanja, dotrajana okna in vrata ne tesnijo, vsi prostori so potrebni temeljite prenove. A denarja za to nimata. Pred vrati pa je še ena zima.
Zavezati vezalke, si zapomniti učno snov ali si na šolsko klop pripraviti šolske potrebščine … Medtem ko nekateri otroci tovrstne naloge opravijo z lahkoto, jim morajo drugi posvetiti več truda. Otrokom, ki imajo na katerem od področij primanjkljaj, v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur pomaga paleta strokovnih delavk. Pred dvema letoma so zaznale potrebo po strokovnem srečevanju in izpopolnjevanju, zato so osnovale zunanji strokovni aktiv. Čeprav ta deluje šele kratek čas, so z njim naletele na dober odziv. Enega od njihovih nedavnih strokovnih posvetov je spremljalo tisoč poslušalcev iz vse države.
Učenci in kolektiv OŠ Polzela s podružnico Andraž in vrtec so v petek popoldne v veliki telovadnici pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Številne obiskovalce, ki so novi del tribun napolnili do zadnjega kotička in obenem zasedli še lep del preostalih sedišč, so popeljali med polzelskimi dragulji.
Zveza kulturnih društev (ZKD) Celje združuje več kot štirideset društev, v katerih je približno dva tisoč članov. Ljubiteljski ustvarjalci se ukvarjajo z najrazličnejšimi področji, od gledališkega, literarnega, likovnega, glasbenega, folklornega, plesnega … S svojim ustvarjanjem pomembno prispevajo k pestremu dogajanju v občini. Ob tem ne smemo spregledati tudi pomembne vloge društev kot povezovalcev ljudi, ki so ob druženju ustvarjalni, s čimer bogatijo svoje življenje in širšo skupnost. Urška Majcen, ki je od letošnje pomladi nova predsednice ZKD Celje, ima zahtevno nalogo povezovanja in spodbujanja delovanja društev, ob čemer želi uvesti tudi nekaj sprememb.
Celjsko Humanitarno društvo Enostavno pomagam bo pod vodstvom Milana Ninića izpeljalo že osmo dobrodelno akcijo Božičkova tovarna daril. Z njeno pomočjo je darila v minulih letih prejelo že več kot šest tisoč otrok iz socialno šibkejših družin.
Situacija na področju brezdomnosti se zaskrbljujoče slabša. Na ravni celotne države. Ljudi, ki v nekem trenutku izgubijo dom ali iz različnih razlogov v življenju sami ne zmorejo rešiti svojih bivanjskih težav, je vedno več. Zdi se, da reševanje teh težav še vedno ostaja najbolj na plečih organizacij, ki imajo programe za pomoč brezdomnim, medtem ko si država zatiska oči pred to problematiko. Enako kot številni, ki hodijo mimo brezdomnih, ki si za svoj dom izberejo ulico. V družbi je brezdomstvo še vedno tesno povezano s predsodki ljudi. Če je kdo na ulici, to še ne pomeni, da mu pomoč ni bila ponujena, ampak da je morda ne želi sprejeti. Tu pa se zaplete, opozarjajo strokovnjaki. Zakonodaja je namreč zelo toga, a z majhno spremembo bi lahko država omogočila možnosti, da bi tudi tistim, ki pomoč zavračajo, lahko bolj pomagali. Do takrat strokovni delavci, ki delajo na področju pomoči, jasno sporočajo: delamo na terenu, pristopimo k vsakemu, se z njim pogovarjamo, mu pomoč predstavimo. A odločitev, ali jo bo oseba sprejela ali ne, je – dokler država zakonodaje ne bo spremenila – v njeni domeni. To je treba vedeti, kadar gre nekdo mimo brezdomca, ki leži sredi glavne ulice. Lahko pa bi se ta mimoidoči odločil tudi sam pristopiti k njemu in ga vprašati, ali kaj potrebuje. Takšnih je – roko na srce – malo. Lažje si je zatiskati oči. Kot to pogosto počne država.
Porast cen električne energije, katerim smo priča v zadnjem letu, znova dokazuje, da je usmeritev v energetsko samooskrbo pravilna in nujna. A kaj če za postavitev lastne sončne elektrarne nimate primerne strehe ali zadostnih sredstev? Tudi brez tega si lahko zagotovite energetsko neodvisnost ter posledično nižje stroške elektrike.
V prvem krogu letošnjih županskih volitev je bilo izvoljenih občutno več neodvisnih županskih kandidatov kot pred štirimi leti. Edina med političnimi strankami, ki je v primerjavi z volitvami leta 2018 v prvem krogu izboljšala rezultat, je bila Nova Slovenija. Letos je v prvem krogu dobila 11 županov, pred štirimi leti pa osem, je razvidno iz podatkov Državne volilne komisije.
