Stoletnico Ljudske univerze Celje so zaposleni, sodelavci in gostje nocoj obeležili v Celjskem domu. Na Krekovem trgu bo še nekaj časa na ogled razstava ob stoletnici, ki je predstavljena tudi v posebni publikaciji. Na jubilej spominja tudi priložnostna znamka.
Ob prazniku Občine Šoštanj z županom Darkom Menihom Letošnje leto je v šoštanjski občini v znamenju praznovanja 110-letnice pridobitve mestnih pravic. 28. junija 1911 je namreč cesar Franc Jožef I. na Dunaju z odlokom trg Šoštanj povzdignil v mesto. Kljub prazničnemu vzdušju so se v občini srečali s številnimi izzivi, ki so jih, kot pravi župan Darko Menih, uspešno rešili. Tudi za prihodnje napoveduje izvedbo projektov, ki bodo izboljšali kakovost bivanja v občini.
Morda ste, ali pa niste (če imate to srečo, da ne gledate na vsak cent) v denarnici, opazili, da se vse okoli nas draži. Od hrane do gradbenega materiala. Ste se kdaj vprašali, kaj je v ozadju vsega tega? Če ste jezni, ker se je denimo podražilo olje, verjetno ne boste pomislili na proizvajalca, ki je moral plačati več za embalažo. Slabe vremenske razmere so posledično vplivale tudi na višje cene sadja. Pred vrati je tudi podražitev mesa. Lahko, da ste celo jezni na gradbenika, ki je moral podaljšati rok izvedbe del na vašem zemljišču. Drugače ne gre, ker ne more dobaviti gradbenega materiala, katerega cene so ponorele. Enaka »norost« pri dvigu cen je na globalni ravni tudi na področju lesa. Nekateri ne bi niti pomislili na to, da je v ozadju denimo razlog huda zima v severni Ameriki. Ta je zaustavila sečnjo lesa in cene so – spet ponorele. Zaradi rekordno visokih cen zemeljskega plina nekatera podjetja celo omejujejo proizvodnjo … Začaran krog. V sredi kroga pa je končni potrošnik. Medtem ko se cene vsega višajo, pa se njegova denarnica ne debeli. (SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR, JANJA INTIHAR)
V 80. letu je umrl maestro mednarodnega slovesa in prejemnik srebrnega celjskega grba leta 2010 Anton Kolar. Novico o smrti so na družbenem omrežju Facebook sporočili njegovi svojci.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavila dolgo pričakovane odločitve o gradnji kolesarskih povezav, med drugim tudi v Savinjski regiji. Odobrenih evropskih sredstev za kolesarske povezave se tako lahko veselijo na šestih lokacijah na Celjskem. Do leta 2023 bodo po načrtu zgrajene povezave na relacijah Celje-Štore-Šentjur; Celje-Žalec; Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec; Huda luknja med Velenjem in Mislinjo; Dobrna-Velenje; ter Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje.
Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.
Zavedanje o pomenu zdravega bivalnega okolja, ki ga je dodatno spodbudila še koronakriza, je dalo zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo najnovejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik, ki se je že pred časom usmeril »v zeleno«, napoveduje gradnjo in ureditev obrtno poslovne cone in servisno poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest.
Strokovnjaki so spisali nov program frizerski tehnik, ki bo dijakom triletnega programa frizer končno omogočil pridobitev srednješolske izobrazbe. Program je nastal zaradi vse večjih potreb na trgu po izobraženem kadru, s tem pa bodo dijaki frizerji lahko pridobili 5. stopnjo izobrazbe z nazivom frizerski tehnik.
Zgodovinsko društvo Celje je v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravilo znanstveni simpozij z naslovom In te sanje so postale resnica o dr. Juru Hrašovcu, prvem slovenskem županu Celja. Na pročelju muzejske stavbe, nekdanjem magistratu, pa so odkrili spominsko ploščo, posvečeno dr. Juru Hrašovcu.
Zaradi epidemije je bilo odprtje leto kasneje, kot je bilo načrtovano, a na srečo sedanje razmere dopuščajo obisk muzeja in ogled razstave, ki pripoveduje zgodbo o izjemni Celjanki, svetovni popotnici, pisateljici, poliglotki in raziskovalki.
To jesen po državah Evropske unije potuje Evropski povezovalni vlak (Connecting Europe Express) in promovira vlogo železnice kot pomembne sile trajnostne mobilnosti, gospodarskega razvoja in evropske identitete. V petek je vlak prispel tudi v Celje. S tem so v mestni občini obeležili evropsko leto železnic in se spomnili pomembne vloge, ki jo ima železnica v razvoju knežjega mesta.
Tehniški muzej Slovenije je v teh mesecih znamenju razvoja malih gospodinjskih aparatov. Razstava 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020): Tovarna skozi čas prikazuje razvoj malih gospodinjskih aparatov od začetka tovarne do danes. Pri obiskovalcu, ki je odraščal z marsikaterim od teh aparatov, zagotovo povzroči pravi val nostalgije. Morda zaradi stenske ure, ki je dolga leta visela na vidnem mestu v kuhinji. Ali mešalnika, s katerim je bilo stepanje naenkrat veliko lažje. Ali zgolj zaradi tehtnice, ki jo je babica uporabljala še do pred kratkim. Zagotovo gre za kuhinjske klasike, ki jih ne bomo nikoli pozabili, kljub temu da so jih danes v naših kuhinjah zamenjali sodobnejši pripomočki.
Gozdovi pokrivajo kar tri četrtine Zgornje Savinjske doline. Z gozdarstvom in lesarstvom je bil neposredno ali posredno v preteklosti povezan vsak prebivalec tega dela naše regije. Med domačini in strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline je zato dolga leta živela želja po zaščiti in predstavitvi tovrstne kulturne dediščine. Uresničila se jim je septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem tamkajšnje občine kot javni zavod začel delovati muzej gozdarstva in lesarstva. Ta letos septembra praznuje natančno dvajset let.
Letošnji dobitnik pesniške nagrade Fanny Haussmann je pesnik Matjaž Pikalo. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je nagrado v sodelovanju s tamkajšnjo občino podelil v četrtek zvečer v Dvorcu Novo Celje.
Kljub temu, da čas prireditvam in druženju ni najbolj prijazen, so v Mladinskem centru Šmartno ob Paki uspeli ponovno sestaviti odličen in raznolik program letošnjega Poznopoletnega festivala. Ta že nekaj zadnjih let lepo popestri septembrske konce tedna in tako je tudi tokrat. Nocoj bodo nekoliko drugačen, bolj umirjen in »sedeč« festival zaključili rokerji Fed horses in Čedahuči.
