Na območju celjskega naselja Bukovžlak je ponoči izbruhnil požar. Požar so danes dopoldne uspeli pogasiti.
Minuli torek so v Rogaški Slatini obeležili 20 let delovanja Anine galerije in 10 let delovanja mestne galerije v tamkajšnjem kulturnem centru. V obeh razstavnih prostorih se vsako leto zvrsti približno 50 razstav del ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev.
Znan je prejemnik zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejme Boris A. Novak, literat, teoretik, prevajalec, profesor, akademik in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo. Prejemnika je letos izbral slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki ga je k sodelovanju povabila Hiša kulture Celje. (SŠol, foto: Tihomir Pinter)
Danes zjutraj ob 4.20 uri je zagorelo na deponiji lesenih palet v Gajih pri Celju. Gasilci Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljni gasilci več društev Gasilske zveze Celje so požar uspeli pogasiti, je pa v zraku še vedno veliko dima, zato okoliškim prebivalcem svetujejo, da zapirajo okna in vrata ter s tem preprečijo morebiten vdih dima in ostalih snovi.
Celjski policisti so včeraj so na viaduktu Slatina zaznali madžarskega voznika osebnega vozila, ki je na odseku avtoceste, kjer je hitrost vožnje omejena na 100 km/h, vozil 179 km/h. Kršitelju so izdali plačilni nalog v višini 1.200 evrov ter mu izrekli še 9 kazenskih točk.
Že nekaj dni ob Partizanski cesti v Liscah, na desnem bregu Savinje nasproti Špice, potekajo pripravljalna dela za postavitev platoja, na katerem bosta izvedena sestavljanje in potem tudi postavljanje novega kolesarskega mostu čez Savinjo. To je najzahtevnejši del projekta v sklopu izgradnje nove kolesarske povezave Celje-Žalec, katere investitor je Direkcija RS za infrastrukturo. Po vzpostavitvi platoja se bo začelo varjenje in sestavljanje jeklene konstrukcije mostu, ki bo potem v enem kosu s posebnim dvigalom nameščena na že zgrajena nosilca na obeh bregovih Savinje. (SŠol, foto: MOC)
Osnutek sklepa o določitvi objektov v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki, predvidenih za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti, predvideva odstranitev 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu, so STA danes povedali v vladni službi za obnovo po poplavah in plazovih. Pripombe na osnutek zbirajo do konca meseca.
Policisti Postaje prometne policije Celje so med včerajšnjim nadzorom prometa na avtocesti zaznali dva hujša kršitelja.
Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo financirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev projekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih skupnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti.
Nočna vožnja se ni končala po pričakovanjih. Dve osebi sta pristali v bolnišnici.
Vrtec Žetale bo tudi v novem vrtčevskem letu obiskovalo 50 mladih nadobudnežev. Svetniki so na zadnji seji pred poletjem potrdili število oddelkov in povišanje stroška neporabljenih živil, ki zniža ceno programa v primeru odsotnosti otroka. Ta se poveča z 2,32 na dan na 2,57 evra na dan, kar pa ne vpliva na povečanje cene programa oz. končnega zneska na položnici, nasprotno ob odsotnosti otroka bodo starši privarčevali nekaj centov dnevno kot do sedaj.
Da se lahko predvsem iznajdljivosti tistih, ki so bili prvi prisotni na terenu, zahvalimo, da v lanskih poplavah ni bilo smrtnih žrtev in da je izjemno delo nato opravila celotna koordinacija služb zaščite in reševanja, pravi mag. Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjanki, ki je v obdobju katastrofalne naravne nesreče vodila celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijski center za obveščanje Celje, se zdi, kot da bi nas v tistih kriznih trenutkih vse skupaj varovala še višja sila. Že kot dijakinja si je želela, da bi delala v vojski. Zadnjih 20 let pod okriljem obrambnega ministrstva opravlja različna delovna mesta. Že skoraj dve desetletji je članica občinskega sveta Občine Dobje. Prepričana je, da je vključenost v odločanje o dogajanju v svojem kraju izjemno pomembna. Doslej je trikrat kandidirala tudi za županjo omenjene občine, pri tem so jo, kot pravi, vodili pogum, odločnost in tudi kanček lahkovernosti.
Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem.
Več kot 75 tisoč kubičnih metrov veliki nasipi prodnatega in drugega materiala v Poslovni coni Arnovski gozd, ki naj bi bili posledica sanacije vodotokov po lanskih avgustovskih poplavah, v občini Žalec še vedno razburjajo lokalno skupnost in vlagatelje. Čeprav je zemljišče, na katerem so nasipi, v rokah zasebnih lastnikov, so v občini prepričani, da gre za kršenje zakonodaje in nedovoljeno vzpostavitev deponije, za katero lastniki niso pridobili nobenega dovoljenja. V občini med drugim še vedno ne vedo, kaj vsebuje odložen material in ali je onesnažen, kdo je njegov lastnik in kako bo odstranjen. »Hočemo odgovore na naša vprašanja in hočemo, da se ta kup odstrani,« je jasen žalski župan Janko Kos. Zaradi zaščite občanov in občank so vključili tudi odvetniško pisarno ter sprožili inšpekcijske postopke, ki do zdaj še niso naleteli na plodna tla.
